Narava na kmetiji
Foto: David Knez
Smrdokavra je barvita ptica mozaične kulturne krajine, ki se pogosto prehranjuje in gnezdi v okolici domačij.
Visoka pahovkovja v Sloveniji predstavljajo daleč najpogostejšo obliko travišč, vendar so zaradi različnih sprememb v načinu rabe danes v neugodnem (slabem) stanju.
Čmrlji so eni ključnih opraševalcev. Brez njih bi sadno drevje v slabem vremenu ostalo neoprašeno.
Močvirska sklednica je edina avtohtona vrste želve pri nas. Je posebnost med plazilci, saj je z izjemo odlaganja jajc in selitev vezana na vodna življenjska okolja.
Rumeni in veliki strnad sta gnezdilca kmetijske krajine v nižavjih in gričevjih, s težiščem razširjenosti v JZ (veliki strnad) oziroma SV Sloveniji (rumeni strnad).
V ta habitatni tip združujemo oligotrofne mokrotne travnike z modro stožko, a tudi morfološko prepoznavne travnike z dominantno trstikasto stožko. Zaradi izsuševanja, preoravanja ali opuščanja so danes v Sloveniji ostali le še v zelo majhnih površinah.
Volk je ključni plenilec v slovenskih gozdovih, ki s svojo prisotnostjo uravnava in ohranja naravno ravnovesje v ekosistemu.
Vrtni strnad je kritično ogrožena gnezdilka slovenskega Krasa, ki potrebuje odprte suhe travnike z redko vegetacijo in posameznimi drevesi.
Barja predstavljajo naravno obliko vegetacije, ki jo določa visoka vlažnost tal in s hranili izredno revna podlaga, kar vodi v akumulacijo organske snovi (šote) v tleh.
Hribskega urha najpogosteje najdemo v začasnih vodah, kot so luže v kolesnicah, korita za napajanje živine ali jarki, ki so dobro osončene in brez rib.
Bela štorklja je verjetno najbolj karizmatična gnezdilka podeželskih naselij v nižinah. V zadnjih letih se iz vzhodne Slovenije širi tudi proti zahodu.
Naravna travišča (HT 6150 in 6170), ki se nahajajo nad gozdno mejo, kjer razmer za uspevanje strnjene lesne vegetacije ni več.
Veliki skovik je majhna sova raznolike kulturne krajine z mejicami, drevesnimi otoki ali sadovnjaki.
Habitatni tip 6430 so običajno gosti sestoji visokih ali srednje visokih higrofilnih (močvirskih) steblik.
Barjanski okarček je ogrožen metulj, ki živi na ekstenzivno rabljenih suhih in mokrotnih travnikih.
Skrivnostna žival iz družine kun je simbol ohranjenih voda, ob katerih potrebuje strnjen pas obrežne vegetacije z drevesi in grmičevjem.
Sekundarna travišča razreda Calluno-Ulicetea so razvita pod gozdno mejo na kislih in s hranili siromašnih suhih do polsuhih tleh, predvsem na nekarbonatnih kamninah. Ponekod se razvijejo tudi na karbonatu, če so tla globoka in izprana. Vodilna rastlina v ruši je trpežna nizka trava volk (Nardus stricta).
Pri mnogih ljudeh je še vedno prisoten strah pred kačami, a je zavedanje o njihovi ogroženosti in vlogi v prehranskih spletih vse večje.
Ti travniki sodijo v habitatni tip 6520 in so razviti v višjih legah, v montanskem in subalpinskem pasu, kjer so lahko v rabi kot travniki (košenice oziroma senožeti) ali pašniki.
Na njivske plevele največkrat gledamo kot na nadlogo, saj vplivajo na količino in kakovost pridelka, a so številne vrste z napredkom kmetijstva postale zelo ogrožene.
Čeprav jih največkrat sploh ne opazimo, opravijo zelo pomemben delež opraševanja. Še posebej pomembne so v sadjarstvu.
Pozidna kuščarica je najpogostejša vrsta kuščarice v Sloveniji, ki jo lahko na kmetiji srečamo v raznolikih življenjskih okoljih, tudi na stopnišču domačije.
Rjavi srakoper je pogost gnezdilec mozaične krajine s travniki, pašniki, trajnimi nasadi in njivami, ki jih obrobljajo grmišča in mejice.
Rjavi medved je karizmatičen simbol slovenske naravne dediščine, ki živi predvsem v gozdovih, občasno pa se približa tudi človeškim naseljem. V zadnjih desetletjih se uspešno širi na območja, kjer je nekoč že prebival.
V Sloveniji travniški postavnež poseljuje tri zelo različne tipe življenjskih okolij: vlažne travnike, suhe travnike in alpska travišča.
Pojavljajo se v montanskem pasu in vse do alpinskega pasu, kjer se razvijajo na svežih, mestoma ilovnatih (in vlažnih) tleh, bogatih z organskim materialom.
Repaljščica je značilna vrsta pozno košenih in negnojenih nižinskih travnikov ter gorskih travišč.
Pegasta sova je najredkejša vrsta sove, ki redno gnezdi v Sloveniji. Naseljuje odprto kulturno krajino, v kateri je vezana na bližino naselij.
V ta habitatni tip združujemo primorske in istrske suhe in polsuhe travnike in pašnike, ki so razširjeni v submediteranskem območju Slovenije, predvsem na apnencu (Krasu), pa tudi na flišu.
Priba je gnezdilka njiv, vlažnih travnikov in drugih mokrotnih življenjskih okolij z nizkorastočo vegetacijo in dobrim pregledom nad okolico.
Odrasle muhe trepetavke so opraševalke, ličinke mnogih vrst pa so plenilci in med drugim plenijo tudi listne uši.
Poljski škrjanec je značilna vrsta odprtih travnikov in obdelovalnih površin z redkejšo in nizko raslo vegetacijo.
Kmečka in mestna lastovka sta splošno razširjeni v Sloveniji, njun prihod iz Afrike pa ljudem že stoletja naznanja začetek pomladi.
Poljski zajec je značilen predstavnik odprte kmetijske krajine, njegova številčnost pa je v zadnjih desetletjih zelo upadla.
Veliki pupek naseljuje večje vode z veliko vodne vegetacije in brez rib, pogosto ga najdemo tudi v vodah, ki jih je ustvaril človek (npr. kali ali gramoznice).
Hribski škrjanec naseljuje mozaično krajino, v kateri najdemo ekstenzivne travnike ali pašnike z velikim deležem golih tal, pa tudi posamezna drevesa in grme ter v okolici nekaj gozda.
Bober je največji evropski glodavec, ki se po skoraj dveh stoletjih ponovno vrača v slovenske vodotoke.
V ta habitatni tip združujemo travnike, katerih rušo gradi pretežno trava pokončni stoklasec (ali stoklasa) (Bromus erectus). Gre za suhe in polsuhe polnaravne (sekundarne) travnike, ki so antropogenega nastanka. Najdemo jih od nižin do montanskega pasu Slovenije izven submediteranskega območja (Primorska).
Strašničin in temni mravljiščar poseljujeta ekstenzivne vlažne in mokrotne travnike, kjer za svoj razvoj potrebujeta zdravilno strašnico in določene vrste rdečih mravelj.
Rosnica je pretežno kopenska vrsta, ki jo lahko opazimo v vodnih okoljih skoraj izključno spomladi – v obdobju parjenja.
Veliko vrst metuljev lahko preživi le v mozaični kmetijski krajini z mejicami in grmišči, kjer najdejo hrano vse njihove razvojne stopnje.
To so vlažni travniki na relativno hranljivih tleh na območjih poplavljanja vodotokov na dnu dolinic, običajno blizu strug. Hranila prinaša naravni cikel poplavljanja. Razvijajo se predvsem na potencialnih rastiščih vlažnih belogabrovih ali celo poplavnih gozdov.
Pisana penica je gnezdilka grmišč v mozaični kulturni krajini, kjer si življenjski prostor pogosto deli z rjavim srakoperjem.
Ti pašniki se pojavljajo od nižin do montanskega pasu. So običajno ograjeni, v intenzivni kmetijski rabi (neprekinjena paša) in predstavljajo posebno skupino travišč z navadnim pasjim repom (Cynosurus critatus), zvezo Cynosurion cristati.
Kosec je ptica travišč z visoko, a ne pregosto vegetacijo, ki jih v Sloveniji najdemo predvsem na poplavnih ravnicah ter v gorskem svetu.
