Bela štorklja

Bela štorklja je verjetno najbolj karizmatična gnezdilka podeželskih naselij v nižinah. V zadnjih letih se iz vzhodne Slovenije širi tudi proti zahodu.

Bela štorklja na travniku. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Pogosta vprašanja Video

Bela štorklja v Sloveniji

Večina belih štorkelj v Sloveniji naseljuje panonski svet, zlasti Mursko, Dravsko in Krško ravan, Slovenske in Dravinjske gorice, Dolenjsko podolje, Belo krajino in Goričko. Preostanek populacije najdemo na ravninah in podoljih predalpskega in dinarskega sveta.

Populacija bele štorklje je v Sloveniji v zmernem porastu. Leta 2023 je pri nas gnezdilo 300 parov, kar je največ doslej. Območje razširjenosti se širi predvsem proti zahodu, npr. na Gorenjsko, kjer se je od leta 1999 število gnezdečih parov povečalo iz 1 na 18. Nasprotno se zmanjšuje populacija na Murski ravni, kjer je običajno zabeležena tudi najslabša rodnost, in na Šentjernejskem polju.

Bela štorklja v letu. Foto: Aleksander Kozina

Bela štorklja je velika črno-bela ptica z dolgim vratom in rdečim kljunom.
Foto: Alen Ploj

Bele štorklje. Foto: Martin Schneider-Jacoby

Ekstenzivni travniki so za belo štorkljo najugodnejši prehranjevalni habitat.
Foto: Martin Schneider-Jacoby

Bela štorklja na pokošenem travniku. Foto: Damijan Denac

Rade se prehranjujejo na sveže pokošenih travnikih, saj tam hitro opazijo svoj plen, zato je zanje koristno, če košnja poteka mozaično.
Foto: Damijan Denac

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Največ belih štorkelj pri nas gnezdi na drogovih (električnih ali namensko postavljenih), nekaj več kot 15 % pa na dimnikih. Zelo redko lahko gnezdi tudi na drevesu. Pri nas gnezdijo vsaj 6 metrov nad tlemi.
  • Ustrezajo ji visoke temperature v maju, ko mladiči še ne zmorejo uravnavati telesne temperature.
  • Najugodnejši prehranjevalni habitat bele štorklje je kombinacija ekstenzivnih travnikov in pašnikov. Čeprav se lahko prehranjuje tudi na njivah, je na območjih z večjim deležem njiv zanjo na voljo manj hrane, kar se odraža v nižji gnezditveni uspešnosti.
  • Domači okoliš enega para bele štorklje je običajno velik 1–10 km2, lahko pa je tudi večji. Okrog 80 % prehranjevanja štorklje opravijo v radiju 1,5 km od gnezda, razdalja pa se zmanjšuje, ko postajajo mladiči večji.
  • Bela štorklja se prehranjuje z žuželkami, lovi pa tudi male sesalce, dvoživke, plazilce, ribe in deževnike. Kadar je na voljo malo plena, se lahko hrani z mrhovino. Na dan zaužije približno 300 g hrane.
  • V letih s slabimi prehranjevalnimi razmerami lahko bele štorklje izvržejo enega ali več mladičev iz gnezda, s čimer povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev in lastno preživetje.
  • Večina belih štorkelj prezimuje v tropski Afriki, vedno več pa jih zimo preživi v Evropi, tudi v Sloveniji. V naše kraje se vrača aprila, gnezditev pa se zaključi do sredine julija.

Dejavniki ogrožanja

Belo štorkljo ogroža izginjanje travnikov in povečevanje monokulturnih njivskih površin, saj se s tem zmanjšuje količina njene hrane. Oboje je tudi posledica osuševanja nekoč poplavnih ravnic v okolici nižinskih rek in izvedbe komasacij.

Mlade bele štorklje na gnezdu spomladi (do konca maja) še ne zmorejo uravnavati telesne temperature in se lahko v primeru slabega vremena podhladijo. Zanje so nevarne tudi vse pogostejše poletne nevihte s točo.

Pomemben dejavnik smrtnosti odraslih ptic in poletelih mladičev je elektroudar in trk z električnimi vodniki.

Kot selivka je bela štorklja izpostavljena številnim grožnjam na selitvi in prezimovališčih. Te vključujejo predvsem lov in zastrupitev z onesnaženimi viri hrane.

Bela štorklja z mladiči na gnezdu. Foto: Alen Ploj

Bele štorklje pogosto gnezdijo na električnih ali namensko postavljenih drogovih. Mladiči imajo za razliko od odraslih črn kljun.
Foto: Alen Ploj

Kako lahko pomagam?

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa do 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo beli štorklji zagotovili več hrane in zmanjšali možnost zastrupitve. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas.

Gojenje raznolikih kultur

Z gojenjem raznolikih kultur in izogibanjem velikim monokulturnim njivam ohranjamo pestro življenjsko okolje z več viri hrane za belo štorkljo.

Obvodni jarki

Bela štorklja se pogosto hrani v odvodnih jarkih z nekaj vodne in obrežne vegetacije. Redkeje kot jarke čistimo in poglabljamo, več hrane ji zagotovimo v sicer intenzivni krajini.

Vzpostavitev prahe

Z vzpostavitvijo prahe povečamo heterogenost območja in s tem količino dostopne hrane za belo štorkljo. Na večletni prahi lahko, če nimamo težav s prisotnostjo tujerodnih invazivnih rastlin, košnjo opravimo enkrat na dve leti, in sicer v avgustu ali septembru. Vzpostavimo lahko tudi kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Travniški pasovi na velikih njivah

Na zelo velikih njivah, večjih od 20 ha sklenjene površine ali širine več kot 400 m, vzpostavimo 2 metra široke travniške pasove z domorodnimi travniškimi rastlinami tudi na sredini zemljišča. Na vsaki strani pasu moramo iz tretiranja s FFS izvzeti 5–10 metrov širok prehodni pas. Pasove vzpostavimo največ 250 m narazen. Najlažje je, če so vzpostavljeni v smeri utečenih poti obdelave. Če je njiva na nagnjeni legi, naj pasovi potekajo vzporedno s pobočjem, saj bodo tako pomagali tudi pri zmanjševanju erozije tal in spiranju hranil.

Nepokošeni deli travnikov

Iz košnje lahko izvzamemo kote in robove travnika, na velikih zemljiščih pa tudi pas na sredini. Ti deli naj bodo vsako leto na drugem mestu, da se prepreči zaraščanje z grmovnicami. S tem bomo povečali količino in pestrost hrane za belo štorkljo.

Način košnje

Kosimo postopno, najbolje vsak teden samo določen del travnikov in ne vseh hkrati. Če imamo to možnost, opravimo košnjo s strižno kosilnico. Rezilo kosilnice nastavimo vsaj 10 cm tal, ponekod pa lahko tudi višje, s čimer ustvarimo površine z različno visoko travo. Kosimo s sredine proti robu parcele oziroma z enega roba proti drugemu. S tem koristimo vsem živalim, ki živijo ali se zgolj prehranjujejo na travnikih, tudi beli štorklji.

Ohranjanje ekstenzivnih vlažnih travnikov

Belo štorkljo ogroža intenzifikacija in izginjanje travnikov, zato ji pomagamo z ohranjanjem ekstenzivnih vlažnih travišč. Poleg pozne košnje se izogibajmo gnojenju in poglabljanju melioracijskih jarkov, saj s tem površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih vrst.

Odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin

S preprečevanjem širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kot je na primer zlata rozga, na vlažnih travnikih bomo ohranili prehranjevališča bele štorklje.

Ustrezno vodena in zmerna paša

Ob preveliki pašni obremenitvi se zmanjša tudi količina hrane za belo štorkljo. Na pašnikih zmanjšajmo obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha. Oblikujmo več čredink, med katerimi premikamo živino. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Opazujmo gnezda

Bele štorklje vsako leto dograjujejo obstoječa gnezda, zato so lahko nekatera težka tudi več kot tono. Pozorni bodimo na nagibajoča se gnezda in gnezda na električnih drogovih brez podstavka in brez izoliranih zgornjih delov.

Opazujmo mladiče

Po neurjih in v primeru spomladanskih ohladitev lahko z opazovanjem s tal preverimo, če so mladiči na gnezdu videti nepoškodovani in če je bil kateri izmed njih izvržen iz gnezda. Izvrženih mladičev ne vračamo na gnezdo, saj jih bo odrasla štorklja skoraj gotovo ponovno vrgla na tla, pri padcu pa je zelo velika verjetnost poškodb.

Pogosta vprašanja

Prostovoljci DOPPS s pomočjo lokalnih skrbnikov bele štorklje vsako leto popišejo stanje vseh poznanih gnezd v Sloveniji. Kljub temu se lahko zaradi neurij ali drugih nepredvidljivih dogodkov zgodi, da štorklje potrebujejo pomoč. V kolikor opazite karkoli nevarnega ali nenavadnega se lahko obrnete na DOPPS. Obnemogle štorklje prostovoljci predajo v veterinarsko oskrbo, ki se je do sedaj izkazala za zelo uspešno, tudi pri izvrženih mladičih. Nevarna gnezda bodo sanirana s pomočjo gasilcev in pristojnih elektro služb.

V obdobju 2015–2021 so na DOPPS z GPS oddajniki opremili 10 mladih belih štorkelj z Dolenjskega podolja, Ljubljanskega barja in Krške ravni. Mlade štorklje so naše kraje zapustile konec avgusta in za selitev do prezimovališč v Afriki v veliki večini izbrale »jugovzhodno« selitveno pot čez Balkanski polotok in Bospor oziroma Dardanele. Ena štorklja pa se je v Afriko odselila čez Italijo in Sredozemsko morje prečkala med Sicilijo in Tunizijo, v kateri je tudi prezimovala. Ostale štorklje so prezimovale v Čadu, Sudanu in Egiptu (nad Saharo), le en osebek je prezimoval v podsaharski Afriki, natančneje v Tanzaniji. Ena izmed štorkelj je poginila med selitvijo, še dve pa na prezimovališčih. V vseh primerih je bila smrt posledica človeške aktivnosti: promet, zadušitev s plastično vrečko in lov. Ostalim osebkom so oddajniki žal prenehali delovati (ali pa so štorklje poginile), preden bi lahko dokumentirali njihovo vrnitev v Slovenijo. Bele štorklje v Afriki namreč preživijo (vsaj) svoja prva 3 leta življenja, preden spolno dozorijo in se vrnejo na gnezdišča v Evropi.

Le pri eni štorklji, po imenu Bela, je oddajnik deloval dovolj dolgo, da je pokazal tudi del njene prve selitve proti gnezdiščem. Žal je tekom te selitve tudi ta oddajnik prenehal delovati, zato smo Belo pri nas intenzivno (a žal neuspešno) iskali leta 2023.

Video

Klopotanje belih štorkelj