Zakaj ohranjati biotsko pestrost?
Z naravi prijaznimi in prilagojenimi praksami na kmetiji pomagamo pri ohranjanju rastlin, živali in gliv, številne koristi pa imajo tudi za kmetijsko pridelavo. Ohranjanje visoke biotske pestrosti je ključno za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča, da se bodo lahko s to dejavnostjo uspešno ukvarjale tudi prihodnje generacije kmetovalcev.
Opraševanje rastlin
Z ohranjanjem pestrosti divjih opraševalcev bomo na kmetiji povečali količino in kakovost pridelka.
Varstvo tal in voda
Zdrava in biotsko pestra tla ter viri vode so osnova za dolgotrajno uspešno kmetovanje.
Nadzor škodljivcev
Biotsko pestri in odporni kmetijski ekosistemi omogočajo uravnavanje škodljivcev po naravni poti, torej z naravnimi plenilci.
Ekonomika kmetije
Ohranjena narava na kmetiji ustvarja nove priložnosti za podporo pridelavi in diverzifikacijo dejavnosti.
Tradicionalna krajina
Ljudje so skozi tisočletja oblikovali mozaično kulturno krajino, ki danes predstavlja pomembno naravno in kulturno dediščino.
Biodiverzitetna kriza
Živimo v času množičnega zmanjševanja pestrosti živega sveta in propadanja ekosistemov, ki se dogaja po vsem svetu. Relativna številčnost vretenčarjev, kot so sesalci, ptice, dvoživke in ribe, ki jih spremljamo z dolgoletnimi monitoringi, se je po oceni Svetovnega sklada za naravo (WWF) v zadnjih 50 letih zmanjšala za kar 69 %.
V Evropi po zadnjih ocenah prebiva med 560 in 620 milijoni gnezdečih ptic manj kot leta 1980. To je približno toliko manj, kot je vseh ljudi v Evropi. Pri žuželkah analize stanja dnevnih metuljev v različnih evropskih državah kažejo na 60, 70 ali celo 80 % zmanjšanje populacij ali območij razširjenosti v zadnjih desetletjih. Podobno je tudi stanje življenjskih okolij, kot so travišča, mokrišča in gozdovi, saj je po zadnjem poročilu Evropske agencije za okolje v slabem oziroma neugodnem stanju kar ¾ varovanih življenjskih okolij v Evropski uniji, pri več kot tretjini pa se stanje še naprej poslabšuje.
V obdobju zgolj enega človeškega življenja torej danes živimo v svetu, ki je z vidika pestrosti narave neprimerno bolj siromašen. Zaradi številnih pričakovanih in že opaznih posledic propadanja ekosistemov na kakovost življenja in varnost ljudi, se je v znanosti in širši družbi za ta pojav uveljavil izraz biodiverzitetna kriza.
Vzroki za izgubo biodiverzitete
Po poročilu Evropske agencije za okolje kmetijstvo pomembno vpliva na skoraj vse skupine vrst in habitatnih tipov v Evropski uniji. Izginjanje biodiverzitete je namreč predvsem posledica tega, da je človek za namene pridobivanja hrane in drugih surovin zavzel veliko prostora in naravnih virov, ki jih je posledično na voljo manj za vse ostale organizme.
V nižinskih in številnih hribovitih območjih, ki so v Sloveniji najbolj ugodna za kmetijsko pridelavo, so lahko z razvojem kmetijske mehanizacije, tehnologije pridelave, sort ter gnojil in fitofarmacevtskih sredstev kmetije občutno dvignile povprečne pridelke in izboljšale rezultate prireje. Takšna intenzifikacija kmetijstva je bila z vidika bolj ekonomsko uspešne in učinkovite pridelave zaželena in kot taka tudi aktivno spodbujana s strani kmetijske stroke in politike.
A ko spremenimo način rabe tal in tehnologijo pridelave ali prireje, spremenimo tudi mikrostrukturo in vrstno sestavo rastlin in drugih organizmov na kmetijskih zemljiščih. Poveča se smrtnost živali ob stiku s kmetijsko mehanizacijo in zaradi zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Prihaja pa tudi do poenotenja krajine, saj s širjenjem obdelovalnih površin odstranimo različne krajinske značilnosti. V krajini je tako manj prostora za življenjske potrebe različnih vrst, zato se njihova številčnost in pestrost običajno zmanjšata.
Izginjanje vrst in življenjskih okolij pa je lahko na določenih območjih tudi posledica zaraščanja. V številnih slovenskih regijah namreč opisani razvoj kmetijstva ni bil mogoč zaradi naravnogeografskih omejitev, kot so goratost in strmost terena, plitvosti tla in sušnosti, pa tudi oddaljenosti od večjih urbanih središč in možnosti za zaposlitev. Takšna podeželska območja se zato soočajo s staranjem in odseljevanjem prebivalstva, prihaja pa tudi do opuščanja kmetij, zato se kmetijska zemljišča postopno zaraščajo v gozd. To je problematično zaradi izgube tradicionalne podobe krajine in kulturne dediščine, pa tudi izgube življenjskih okolij za vrste, ki so odvisne od kmetijskih ekosistemov.
