Naravi prijazni načini košnje

S pazljivo košnjo lahko na travnikih ohranjamo vrstno pestro in številčno nevretenčarsko združbo. Močno lahko zmanjšamo tudi smrtnost na tleh gnezdečih ptic in drugih živali, ki iščejo kritje v visoki vegetaciji.

Naravi prijazna košnja. Foto: Damijan Denac

Koristi Ključni napotki Kako? Finančna podpora

Koristi

Sodobne tehnike košnje povečujejo smrtnost vseh travniških živali: nevretenčarjev, kot so žuželke, sesalcev, plazilcev, dvoživk in na tleh gnezdečih ptic. Poleg mehanizacije, kjer ima najbolj negativen vpliv uporaba rotacijske kosilnice z gnetilnikom, na preživetje travniških organizmov vplivajo tudi višina, hitrost in prostorski potek košnje.

Z naravi prijaznimi načini košnje bomo preko zdrave nevretenčarske združbe zagotovili dobro prehransko osnovo vsem žužkojedim organizmom (številne ptice, nekateri sesalci, plazilci in dvoživke) in hkrati zmanjšali smrtnost živali, ki pogosto postanejo žrtev kosilnice. S tem pomembno pripomoremo k varovanju nekaterih močno ogroženih vrst, saj je med travniškimi specialisti teh še posebej veliko.

Navadni gož. Foto: Aja Zamolo

Med košnjo lahko poškodujemo ali ubijemo mnoge travniške živali, ki se ne uspejo pravočasno umakniti pred kosilnico zaradi hitrosti in načina košnje. Na sliki je navadni gož, ki se je potuhnil v visoki travi.
Foto: Aja Zamolo

Naravi prijazna košnja. Foto: Damijan Denac

Košnjo opravimo časovno in prostorsko postopno, tako da na primer vsak teden pokosimo samo del travnikov. S tem živalim omogočimo varen umik, opraševalcem in žužkojedim pticam pa hrano v daljšem časovnem obdobju.
Foto: Damijan Denac

Ključni napotki

  • Naravi prijazni način košnje so priporočljivi na vseh vrstah travnikov, saj z njim koristimo vsem travniškim živalim.

  • Če je to mogoče, uporabimo strižno kosilnico namesto rotacijske. Če zaradi obsega površin kosimo z rotacijsko kosilnico, se izogibajmo uporabi gnetilnika. Prilagodimo hitrost in višino košnje.

  • Kosimo od enega roba proti drugemu, od znotraj navzven ali z oblikovanjem nepokošenega »rešilnega otoka« na sredini, v katerega se lahko umaknejo živali.

  • Košnjo na različnih travnikih opravljajmo časovno in prostorsko postopno. Če to vreme dopušča, jo je najbolje opraviti v razmiku nekaj dni ali tednov.

  • Med košnjo na večjih travnikih je priporočljivo puščati nepokošene dele, robove in kote.

  • Mulčenje in požiganje ni primerno za ohranjanje vrstno bogatih travnikov.

Kako?

Izbira mehanizacije je nadvse pomemben dejavnik, saj vpliva predvsem na preživetje nevretenčarjev. Najboljša izbira je strižna kosilnica, ki jo upravljamo peš. Tak tip rezila pobije najmanj živali, saj se lahko zaradi nizke hitrosti živali pred kosilnico pravočasno umikajo, brez traktorja pa jih tudi manj povozimo.

Tudi na večjih površinah, kjer je uporaba traktorja neizogibna, je strižna kosilnica z vidika preživetja živali boljša izbira od rotacijske. Kadar moramo uporabiti rotacijsko kosilnico, prilagodimo hitrost košnje in se odpovejmo uporabi gnetilnika.

Moderne tehnike košnje omogočajo bistveno večjo hitrost košnje kot nekoč, kar pa marsikateri živali prepreči, da bi se lahko pravočasno umaknila pred kosilnico. Prilagoditev hitrosti košnje pod 10 km/uro bo pomembno prispevala k preživetju travniških živali.

Rezilo kosilnice nastavimo na 10 cm od tal. Ustvarimo lahko tudi površine z različno visoko pokošeno travo, tako da spreminjamo višino košnje, a ta naj ne bo načeloma nikjer manjša od 10 cm.

Kosimo tako, da travniške živali (predvsem večje) ne ostanejo ujete v vedno manjšem izoliranem otoku trave, iz katerega se ne morejo varno umakniti. To lahko naredimo na enega izmed treh načinov:

  • travnik kosimo od enega roba proti drugemu;
  • na enem izmed koncev travnika pokosimo manjši prostor za obračanje, nato travnik kosimo od sredine navzven;
  • travnik kosimo od zunanjega roba proti sredini, kjer pustimo nepokošen »rešilni otok«, ki meri na najožjem delu vsaj 10 metrov, na najširšem delu pa ne sme presegati 20 metrov (izvedljivo le na velikih GERK-ih).

Košnjo opravimo časovno in prostorsko postopno, tako da na primer vsak teden pokosimo samo del travnikov ali pa del površine travnika. S tem živalim omogočimo varen umik, opraševalcem in žužkojedim pticam pa zagotovimo hrano v daljšem časovnem obdobju. Nekatere vrste, kot je na primer rjavi srakoper, za lov še posebej rade uporabljajo robove med košenimi in nepokošenimi površinami.

Zelo koristno je, če določenega dela na sredini ali ob robu travnika ne pokosimo. Ob vsaki košnji predhodno nepokošen del pokosimo in hkrati ustvarimo nov nepokošen del na drugem predelu travnika. Na ta način ne pride do zaraščanja z grmovnicami ali širjenja invazivnih vrst. Nepokošeni deli so koristni za življenjski krog številnih nevretenčarjev, kot so na primer metulji in čmrlji. Koristni so tudi za večje travniške živali, kot je na primer kosec, ki jih uporabljajo kot zatočišče v obdobju, ko je na voljo malo visoke trave za kritje.

Mulčenje in požiganje povzroči bistveno večjo smrtnost travniških živali kot košnja, negativno pa vpliva tudi na travno rušo, zato se zlasti na naravovarstveno pomembnih travnikih obojemu izogibajmo. Mulčenje je problematično predvsem zato, ker mehansko močno poškoduje travno rušo in jo s tem naredi dovzetno za vdor invazivnih vrst. Podobno je pri požiganju, ki je še posebej problematično na oligotrofnih travnikih (tj. tistih, ki so revni s hranili), saj sežgane rastline povečujejo hranila v tleh.

Finančna podpora

Na vlažnih ekstenzivnih travnikih, ki se nahajajo na določenih območjih Natura 2000, lahko kmetje za naravi prijazno košnjo pridobijo finančno podporo v okviru kmetijsko-okoljskega ukrepa BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), v katerem so spodbujani tudi različni načini košnje travnika, ki zmanjšujejo možnost pogina kosca in drugih živali ob stiku s kosilnico.

Na površinah, kjer vpis tega ukrepa ni mogoč, se posamezne priporočene prakse naravi prijazne načine košnje spodbuja tudi v okviru nekaterih drugih ukrepov KOPOP za biotsko pestrost na travinju.

Izven območij Natura 2000 za naravi prijazno košnjo trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.

Naravi prijazna košnja - pobiranje sena. Foto: Damijan Denac

Pri košnji lahko živalim pomagamo, če v skladu z možnostmi prilagodimo višino, hitrost in način košnje. Zelo pomembna je tudi izbira primerne mehanizacije.
Foto: Damijan Denac