Kosec
Kosec je ptica travišč z visoko, a ne pregosto vegetacijo, ki jih v Sloveniji najdemo predvsem na poplavnih ravnicah ter v gorskem svetu.
Kosec v Sloveniji
Najpomembnejša območja za kosca pri nas so Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, porečje Nanoščice, Planinsko polje, Jovsi, dolina Reke, Pivško podolje ter Breginjski Stol. Tu je zastopana glavnina slovenske populacije, posamezni pojoči samci pa se pojavljajo tudi drugod, predvsem v Posočju, na Dolenjskem in na Goričkem.
Številčnost kosca v Sloveniji se močno zmanjšuje. Upad je najbolj izrazit na Breginjskem Stolu, Ljubljanskem barju, v Jovsih in ob Nanoščici. Leta 2022 je bilo na vseh pomembnejših območjih za vrsto skupno zabeleženih 80 % manj pojočih samcev kot leta 1999.
Oglašanje kosca in brušenje kose danes slišimo vse redkeje.
Foto: Alen Ploj
Audio: Pia Höfferle (xeno-canto)
Kosec je talna gnezdilka, najpogosteje pa ga prepoznamo po njegovem značilnem oglašanju v nočnih urah.
Foto: Alen Ploj
Kaj ta vrsta potrebuje?
-
Kosec gnezdi na vlažnih travnikih, steljnikih, travnatih močvirjih in barjih, pašnikih ter gorskih traviščih. Pri nas najde primeren življenjski prostor predvsem na poplavnih ravnicah in v Alpah.
-
Je pretežno nočno aktivna ptica, zato popis njene številčnosti poteka z nočnim štetjem pojočih samcev.
-
Celo življenje, tako gnezditev kot prezimovanje v podsaharski Afriki, kosec preživi v visoki travni vegetaciji. V njej se prehranjuje pretežno z nevretenčarji, hkrati pa mu ta služi kot kritje – je namreč ena večjih travniških ptic, približno velikosti grlice. V visoki travi si na tleh zgradi tudi gnezdo.
-
Kosec se iz prezimovališča vrne pozno. Gnezditev se pri nas začne konec maja in v primeru nadomestnih oziroma drugih legel poteka do julija. Na travnikih, košenih v maju, kosec ne bo mogel gnezditi zaradi prenizke vegetacije, s košnjo v juniju in juliju pa mu lahko nehote uničimo gnezdo ali ubijemo mladiče, ki se pred kosilnico še niso sposobni umakniti.
-
Gnezditveni teritorij kosca je v povprečju velik nekaj hektarov (okrog 4–6 ha), lahko pa tudi do nekaj 10 ha. Kosec zato potrebuje večje sklenjene površine ekstenzivnih vlažnih travnikov, ne zgolj manjših zaplat ugodnega življenjskega prostora.
-
Kosec na travnikih potrebuje nekaj gostih in osamljenih grmov ali nepokošeni pas trave, ki mu služijo kot dodatno kritje. Takšno kritje potrebuje tako pred gnezditveno sezono spomladi, ko travna vegetacija ponekod še ni dovolj visoka, kot tudi v poznem poletju (avgusta), ko odrasle ptice menjajo perje in praktično ne morejo leteti.
Dejavniki ogrožanja
Razlogov za izrazit upad številčnosti kosca v Sloveniji je več, vsi pa so povezani z izginjanjem pozno košenih ekstenzivnih travnikov. Močno ga prizadene prezgodnja košnja, saj pride do uničenja gnezd ali smrti mladičev. Z gnojenjem se spremeni tudi struktura in gostota vegetacije, ki postane za kosca manj primerna. Ogroža ga tudi intenziviranje travnikov, prekomerna paša ter, predvsem v alpskem prostoru, zaraščanje z lesno vegetacijo zaradi opuščanja rabe.
Gnezditveni uspeh kosca lahko ogrozijo tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so na primer poplave v času gnezditve ali dolgotrajna suša. Čeprav gre za naključne dogodke, ki na številčnost kosca dolgoročno nimajo tako pomembnega vpliva kot izginjanje ekstenzivnih travnikov, ti dogodki lahko še povečajo ranljivost vrste, zaradi podnebnih sprememb pa bodo verjetno vse pogostejši. Kot ptica selivka je kosec izpostavljen tudi grožnjam na selitvi (močnejša neurja in lov) ter na prezimovališčih v Afriki.
Kosca najdemo na ekstenzivnih pozno košenih traviščih z visoko, razmeroma redko vegetacijo.
Foto: David Knez
Kako lahko pomagam?
Ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR)
S tem ukrepom koscu omogočimo uspešno gnezdenje in hkrati varujemo njegov habitat (življenjski prostor). Ključni del ukrepa predstavlja košnja po 1. 8. na travnikih s pojočim koscem v tekočem letu oziroma po 10. 7. na travnikih, kjer kosec tisto leto ni zabeležen. Ukrep vključuje tudi živalim prijazen način košnje ter dodatno plačilo za doseganje rezultata.
Način košnje
S pravilnim načinom košnje, ki ne poteka v krogih proti sredini travnika, lahko mladičem, odraslim pticam med menjavo perja in številnim drugim travniškim živalim omogočimo varen umik pred kosilnico. Način košnje je tudi pomemben del ukrepa VTR (prejšnja točka).
Nepokošeni deli travnikov
Koscu bomo pomagali, če robov in kotov travnika ne pokosimo. Na velikih travnikih lahko pustimo tudi nepokošen otok na sredi zemljišča (prav tako del ukrepa VTR). Ta mesta predstavljajo pomembno kritje za kosca v poznem poletju, ko se odrasle ptice golijo, ter prihodnjo pomlad. Nepokošeni deli naj bodo vsako leto na drugem delu travnika, da ne pride do zaraščanja z grmovnicami ali invazivnimi vrstami rastlin.
Ohranjanje ekstenzivnih vlažnih travnikov
Koscu pomagamo z ohranjanjem ekstenzivnih vlažnih travnikov. Poleg pozne košnje se izogibajmo gnojenju in poglabljanju melioracijskih jarkov, predvsem jarkov drugega in tretjega reda, saj s tem površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih vrst, kot je zlata rozga.
Odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin
Kosca ogroža tudi zaraščanje vlažnih travnikov s tujerodnimi invazivnimi rastlinami, npr. zlato rozgo. S preprečevanjem širjenja teh rastlin bomo varovali njegov gnezditveni habitat.
Ustrezno vodena in zmerna paša v Alpah
Kosec se na pašnih površinah pri nas pojavlja le v Alpah, saj je v nižinah vegetacija na pašnikih zanj neprimerna. V Alpah mu lahko pomagamo z oblikovanjem čredink, pri čemer na nekaterih čredinkah paše med koncem maja in avgustom ne izvajajmo.
Pogosta vprašanja
Video
Oglašanje kosca
