Rjavi srakoper

Rjavi srakoper je pogost gnezdilec mozaične krajine s travniki, pašniki, trajnimi nasadi in njivami, ki jih obrobljajo grmišča in mejice.

Rjavi srakoper. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam?  Video

Rjavi srakoper v Sloveniji

Pri nas je rjavi srakoper splošno razširjen v nižinah, gričevjih in hribovjih, v Alpah ga ponekod najdemo tudi do 1400 m nadmorske višine. Izogiba se večjim sklenjenim gozdovom, visokogorju in intenzivni kmetijski krajini. Največje gostote rjavih srakoperjev srečamo na Pivškem, na Krasu, v Posavskem hribovju, v Sotelskem in Voglajnskem gričevju ter v Slovenskih goricah.

Številčnost rjavega srakoperja se je pri nas med letoma 2008 in 2023 zmanjšala za okoli 25 %. Lokalno so bili zabeleženi tudi mnogo večji upadi, na primer v Krajinskem parku Šturmovci, kjer se je med letoma 1997 in 2017 populacija zmanjšala za več kot 70 %.

Rjavi srakoper. Foto: David Knez

Z izginjanjem mozaične in ekstenzivno rabljene krajine se zmanjšuje tudi številčnost rjavega srakperja v Sloveniji.
Foto: David Knez

Mejica. Foto: Katarina Denac

Mejice so pomemben habitat za rjavega srakoperja. V njih gnezdi, uporablja pa jih tudi kot mesto za prežo, petje in svatovanje.
Foto: Katarina Denac

Rjavi srakoper. Foto: David Knez

Rjavi srakoper lovi s preže, za kar izkoristi tudi lesene količke za elektro ograjo.
Foto: David Knez

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Posamezni grmi, mejice in grmišča so ključnega pomena za rjavega srakoperja. Uporablja jih za gnezditev, kot lovno prežo in kot mesto za petje in svatovanje. Najraje gnezdi v trnastem grmovju, na primer v črnem trnu, šipku ali glogu.

  • Prehranjuje se lahko na pašnikih, zaraščajočih površinah, ob robovih manj intenzivnih njiv in na različnih vrstah travnikov, kjer pogosto izbira tiste z nižjo vegetacijo oziroma robove med pokošenimi in nepokošenimi deli.

  • Pleni skoraj izključno nevretenčarje, med njimi večinoma hrošče, kobilice in kožekrilce, katerih številčnost in pestrost sta največji na ekstenzivnih travnikih in pašnikih.

  • Rjavi srakoper lovi s preže, ki je običajno od enega do pet metrov visoko mesto, s katerega ima dober pregled nad žuželkami na tleh. Za lov morajo biti zato nujno prisotne strukture, kot so posamezni grmi, drevesa in višje steblike. Uporablja lahko tudi umetne preže, kot so daljnovodi, fižolovke in električni pastirji. Število primernih prež je večje v bolj heterogeni kmetijski krajini.

  • Samci med gnezditvijo občasno shranjujejo plen tako, da ga nabodejo na trne v grmovju. Tudi sicer si pri razkosavanju plena rjavi srakoper pogosto pomaga z različnimi ostrimi strukturami.

  • Prezimuje v Afriki in se v naše kraje vrne v začetku maja. Odrasle ptice zapustijo Evropo hitro, že avgusta, mlade pa lahko pri nas opazujemo do konca septembra.

Dejavniki ogrožanja

Rjavega srakoperja ogroža predvsem intenzifikacija kmetijstva, s katero izginja mozaična kulturna krajina, ekstenzivni travniki, mejice, grmišča in robne površine z ustreznimi prežami. V takšni krajini je okrnjeno število primernih gnezdilnih mest ter močno otežen dostop do hrane. Rjavi srakoper je ptica robov, ki jih je zaradi večjih enotnih površin (večinoma njiv) v intenzivni krajini dosti manj.

Ponekod na Krasu ter v bolj odročnih delih gričevij in hribovij rjavi srakoper izginja tudi zaradi zaraščanja. Čeprav gnezdi v grmovju, za lov nujno potrebuje dovolj odprtih površin, kot so travniki in pašniki, ki mu omogočajo pregled nad nevretenčarji, ki živijo pri tleh.

Rjavi srakoper. Foto: Alen Ploj

Rjavi srakoper najraje gnezdi v trnastem grmovju.
Foto: Alen Ploj

Kako lahko pomagam?

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Krajinski elementi, kot so mejice in posamezna drevesa, so velikega pomena za rjavega srakoperja, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.

Zasaditev mejic

Z zasaditvijo drevesne ali grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za rjavega srakoperja. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo avtohtone drevesne (npr. maklen, jesen, brek, dob in vrbe) in grmovne vrste (npr. glog, črni trn, rdeči dren, šipek in črni bezeg). Za rjavega srakoperja so še posebej primerne mejice s trnastim grmovjem in posameznimi drevesi.

Postavitev prež

S postavitvijo preže bomo rjavemu srakoperju omogočili dostop do hrane. Postavimo jo lahko na rob ali osrednji del njive ali travnika, pa tudi na vrt. Smiselno jo je postaviti tja, kjer v bližini ni drugih naravnih ali umetnih prež.

Kolovozi

Ohranjajmo travnate in peščene kolovoze. Na njih se bodo hranile številne vrste ptic, tako žužkojede kot semenojede. Smrdokavra se na kolovozih hrani še posebej rada. Travnate robove kolovozov, ki imajo podobno funkcijo kot travniški pasovi, lahko kosimo mozaično, torej ne celotne dolžine naenkrat.

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki, tako suhi kot vlažni, so zelo pomembna prehranjevališča rjavega srakoperja. Ohranjamo jih predvsem z izogibanjem gnojenju in s pozno in mozaično košnjo, ki jo opravimo na enega izmed naravi prijaznih načinov.

Nepokošeni deli travnikov

Rjavemu srakoperju bomo pomagali, če robov in kotov travnika ne pokosimo. Nepokošeni deli naj bodo vsako leto na drugem delu travnika, da ne pride do zaraščanja z grmovnicami. S tem bomo povečali količino hrane in lovnega habitata, koristili pa bodo tudi opraševalcem.

Preprečevanje zaraščanja

S košnjo ali odstranjevanjem lesne vegetacije z zaraščajočih travnikov in s ponovno vzpostavitvijo paše na zapuščenih pašnikih bomo ohranjali življenjski prostor rjavega srakoperja.

Ustrezno vodena in zmerna paša

Ob preveliki pašni obremenitvi se zmanjša količina hrane za rjavega srakoperja. Na pašnikih lahko zmanjšamo pašno obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha. Kjer je to možno, oblikujemo več čredink in vsako leto pasemo zgolj na eni. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Vzpostavitev prahe

Praho vzpostavimo na manjših njivah v mozaični krajini. Tako povečamo heterogenost območja ter s tem količino dostopne hrane (nevretenčarjev) za srakoperja. Na večletni prahi lahko, v kolikor nimamo težav s prisotnostjo tujerodnih invazivnih rastlin, košnjo opravimo enkrat na dve leti, in sicer v avgustu ali septembru. Vzpostavimo lahko tudi kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo rjavemu srakoperju zagotovili več hrane, povečala pa se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas. Na netretiranem robu bo tako tudi do trikrat več hrane za rjavega srakopera.

Gojenje raznolikih kultur

Z gojenjem raznolikih kultur, med drugim stročnic, in izogibanjem velikim monokulturnim njivam ohranjamo pestro življenjsko okolje z več viri hrane za rjavega srakoperja.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih in drugih nasadih bomo rjavemu srakoperju zagotovili več hrane (žuželk), manjša pa bo tudi možnost zastrupitve.

Video

Samec rjavega srakoperja na grmu.