Mejice

Mejice so značilni strukturni elementi kulturne krajine. V najširšem smislu tako imenujemo so vse linijske strukture grmovja ali dreves, ki jih pri tleh obrašča bolj ali manj bogat sloj zelišč.

Mejica Fokovci. Foto: Katarina Denac

Koristi Ključni napotki Kako? Finančna podpora Pogosta vprašanja Gradiva

Koristi

Mejice so življenjski prostor številnih organizmov in povezovalni koridorji med različnimi življenjskimi okolji, zato povečujejo vrstno pestrost v pokrajini. Kot mešanica gozda, grmišča in travnika imajo vrstno najpestrejše mejice raznoliko strukturo in rastlinsko sestavo. V takšnih mejicah rastejo mogočna stara drevesa in klijejo mladi drevesni poganjki, v njih pa najdemo tudi odmrla drevesa. Sama rastlinska sestava mejic se med območji Slovenije precej razlikuje zaradi različnega podnebja in ostalih okoljskih dejavnikov. Ne glede na geografsko območje pa povsod velja, da pestrejša, kot je rastlinska sestava mejic, več različnih življenjskih okolij je na voljo živalim.

Mejice imajo pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb, saj sodelujejo pri skladiščenju ogljika iz ozračja. Močno prispevajo tudi k bolj kakovostni vodi, saj delujejo kot pregrada, ki zmanjšuje spiranje hranil, gnojil, pesticidov in usedlin v podzemne in površinske vode. Poleg tega rastline v mejicah presežek hranil s kmetijskih površin lahko uporabijo za svojo rast in tako omogočajo kroženje snovi v naravi.

Mejica. Foto: Barbara Zakšek

Mejice so značilni strukturni elementi kulturne krajine, ki jo soustvarjata človek in narava.
Foto: Barbara Zakšek

Mejice na različne načine uravnavajo preskrbo posevkov z vodo. Z omejevanjem hitrosti vetra nad površino tal zmanjšujejo izhlapevanje in s skladiščenjem vode blažijo negativne vplive suše. Kmetijska tla mejice ščitijo pred vetrno in vodno erozijo. To zlasti velja za odprte kmetijske površine tako v nižinah, ki so izpostavljene močnemu vetru, kot tudi v gričevjih, kjer močni nalivi zlahka odplavijo nezaščiten rodovitni sloj tal.

Mejice dajejo zaščito tudi pašnim živalim na pašniku, in sicer pred vročino, vetrom in večjimi nalivi. Označujejo meje lastništva zemljišč, razmejujejo zemljišča različnih rab in odvračajo večje živali (jelenjad in divje prašiče) od kmetijskih površin. Rastline, živali, glive in mikroorganizmi v mejicah ugodno vplivajo na nastanek, obnavljanje in ohranjanje rodovitnih tal.

Mejica. Foto: Damijan Denac
Mejica. Foto: Damijan Denac

Mejice naj bodo sestavljene iz avtohtonih rastlinskih vrst.
Foto: Damijan Denac

Ključni napotki

  • Vzdržujmo in razširimo že prisotne mejice, saj je njihovo ohranjanje lažje od vzpostavitve novih.
  • Nove mejice je najbolj smiselno vzpostavljati na območjih intenzivne kmetijske krajine, kjer so mejice redkejše.
  • Pri vzpostavitvi mejice uporabimo domorodne drevesne in grmovne vrste, prilagojene lokalnemu okolju.
  • Mejica naj bo sestavljena tako, da vsebuje drevesni sloj na sredini in na vsaki strani še grmiščni in zeliščni sloj – oblika piramide.
  • Med orno površino in lesnimi vrstami vzdržujmo zeliščni in travniški pas brez rabe FFS.
  • Mejico redno vzdržujmo, vendar ne prepogosto. Zeliščni pas pokosimo na vsakih nekaj let. V kolikor so prisotne invazivne rastlinske vrste, zeliščni pas kosimo vsaj enkrat na leto.
  • Ob vzdrževanju ne prekinemo zveznosti krošenj oziroma strnjenosti grmičevja.
  • Iz mejic ne odstranjujemo padlih dreves in ne redčimo pritalnega dela. Strukturiran pritalen sloj z odmrlo lesno maso je pomemben življenjski prostor številnih organizmov.

Kako?

  • Ob vzpostavljanju nove mejice se moramo vedno vprašati, zakaj jo vzpostavljamo in kaj bo njen glavni namen. Glede na to določimo lokacijo, izberemo rastlinske vrste, ki jih bomo zasadili in dolgoročen način vzdrževanja.
  • Izbira lokacije za novo mejico naj dopolnjuje mrežo že prisotnih mejic v okolju.
  • Novo vzpostavljene mejice naj se stikajo ali so v bližini že obstoječih.
  • Izognimo se vzpostavljanju mejic, katerih zaključni del bi se končal ob cestni infrastrukturi, saj bi s tem lahko ustvarili točko povoza organizmov, kot so dvoživke in plazilci, ki mejice uporabljajo kot koridor z premikanje po krajini
  • Vzpostavimo jih vzporedno z jarki in s pobočjem na nagnjenih legah, da omejimo erozijo tal in spiranje fitofarmacevtskih sredstev in gnojil s kmetijskih površin v vodotoke.

  • Mejica naj bo široka in sestavljena tako, da vsebuje drevesni sloj na sredini in na vsaki strani še grmiščni in zeliščni sloj – oblika piramide.
  • V kolikor imamo mejico samo iz grmiščnega in zeliščnega sloja, jo vzdržujmo v takem stanju.

  • Za zasaditev izberemo domorodne rastlinske vrste iz lokalnega okolja.
  • Zasaditev izvajamo jeseni. Sadike zasadimo na od pol metra do dveh metrov razdalje.
  • Po potrebi sadike zaščitimo pred objedanjem in jih označimo, da jih bomo ob kasnejšem vzdrževanju (košnji) lažje prepoznali.
  • Redno izvajamo pregled zasajenih drevesnih vrst in grmovnic ter po potrebi sadike nadomestimo, če te propadejo.

  • Mejico redno vzdržujmo, vendar ne prepogosto, kar vključuje obrezovanje, morebiten posek dreves, ki bi ogrožala okolico, in podobno.
  • Zeliščni pas pokosimo od enkrat na leto (v jeseni) do enkrat na nekaj let. Če so prisotne invazivne rastlinske vrste, zeliščni pas kosimo vsaj enkrat, po potrebi pa tudi večkrat letno.
  • Ob vzdrževanju ne prekinimo zveznosti krošenj oziroma strnjenosti grmičevja.
  • Redčenje mejic izvajajmo postopno. To pomeni, da isto leto posežemo v mejico le na eni strani ali pa na posameznih mestih.
  • V mejice ne posegamo med marcem in septembrom, ko poteka gnezditvena sezona. V primeru, da v naši mejici živi hromi volnoritec, črnega trna in gloga ne odstranjujemo med septembrom in aprilom.

  • Med mejicami in ornimi površinami ali trajnimi nasadi vzpostavimo travniški pas z domorodnimi travniškimi rastlinami v širini vsaj 3 metre in ustvarimo prehodni pas (širok 5 metrov), na katerem ne izvajamo tretiranja s FFS.
  • Na ta način bomo zmanjšali tudi poškodbe na kmetijski mehanizaciji, do katerih lahko pride ob stiku z vejevjem, če obdelujemo preblizu mejice.

Finančna podpora

Na upravičenih območjih Natura 2000 lahko zaprosite za finančno podporo v okviru Kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa BK.10 Ohranjanje mejic.

Pogosta vprašanja

Če nas mejice ovirajo pri delu z mehanizacijo, jih je smiselno občasno nekoliko obrezati ali razredčiti. Pomembno je, da te posege izvajamo izven rastnega obdobja rastlin in obdobja največje aktivnosti živali (npr. razmnoževanja, gnezdenja, vzreje mladičev), ki poteka spomladi in jeseni.

Gradiva