Metulji mejic

Veliko vrst metuljev lahko preživi le v mozaični kmetijski krajini z mejicami in grmišči, kjer najdejo hrano vse njihove razvojne stopnje.

Lepi brezar. Foto: Barbara Zakšek

Metulji mejic v Sloveniji

Pri metuljih razvoj poteka s popolno preobrazbo, pri čemer imajo ličinke (gosenice) druge potrebe kot odrasli metulji. Za svoj razvoj gosenice nujno potrebujejo gostiteljske rastline. Za odrasle dnevne metulje in nekatere vrste nočnih metuljev pa je ključna tudi prisotnost cvetočih rastlin z nektarjem, ki so vir hrane odraslim živalim. Nekatere vrste za svoj razvoj potrebujejo lesne vrste, kasneje v odrasli dobi pa rastline s prisotnim nektarjem – takšne vrste lahko preživijo le v strukturirani krajini z različnimi krajinskimi značilnostmi, med katerimi so zelo pomembne mejice.

Med najbolj izstopajočimi predstavniki metuljev mejic so hromi volnoritec in vrste dnevnih metuljev iz skupine repkarjev.

Mozaična kulturna krajina. Foto: Barbara Zakšek

Mozaična kulturna krajina je izredno pomembna za različne vrste metuljev.
Foto: Barbara Zakšek

Hromi volnoritec.
Foto: Barbara Zakšek

Kaj metulji potrebujejo?

  • Mozaična kmetijska krajina, ki vključuje ekstenzivne travnike z mejicami, osamelimi drevesi, gozdnim robom, zaraščajočimi površinami in podobnimi krajinskimi značilnostmi, nudi metuljem mejic nabor vseh virov hrane, ki jih potrebujejo za svoj razvoj.
  • Gosenice velikokrat za svoj razvoj potrebujejo lesne vrste, odrasli osebki pa cvetoče rastline z nektarjem, ki jih lahko najpogosteje najdejo na ekstenzivno rabljenih travnikih.
  • Vrste teh metuljev prezimijo v stadiju jajčeca na lesnih rastlinah in so zato zelo občutljive na odstranjevanje zarasti v zimskem času, saj s tem odstranimo tudi jajčeca na grmovnih in lesnih vrstah.
  • Hromi volnoritec za svoj razvoj nujno potrebuje gostiteljske rastline – v Sloveniji sta to črni trn in glog.
  • Uporaba FFS na ornih površinah v neposredni bližini mejic lahko zaradi raznašanja povzroči zastrupitve nemobilnih stadijev metuljev (jajčeca, gosenica, buba), ki se nahajajo v mejici.

Dejavniki ogrožanja

Hromega volnoritca in ostale metulje mejic ogrožajo številni dejavniki:

  • izginjanje mejic in s tem mozaične krajine;
  • vzdrževanje mejic brez travniškega pasu (košnja do drevesnega ali grmovnega sloja);
  • uporaba fitofarmacevtskih sredstev tik ob mejicah brez prehodnega pasu, kjer se jih ne uporablja;
  • izginjanje ekstenzivnih travnikov v bližini mejic;
  • požiganje mejic;
  • odstranjevanje lesne vegetacije iz mejic, ko so na njih nemobilni stadiji metuljev (jajčeca, gosenice in zapredki gosenic – gnezda).
Gnezdo gosenic hromega volnoritca. Foto: Barbara Zakšek

Gosenice hromega volnoritca si spomladi na črnem trnu ali glogu iz svilene niti spredejo zapredke, ki jih imenujemo gnezda gosenic.
Foto: Barbara Zakšek

Kako lahko pomagam?

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti, zlasti po izvedbi komasacij

Krajinski elementi, kot so mejice ter osamljeni grmi in drevesa, so velikega pomena za metulje, kot so repkarji in hromi volnoritec, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.

Pravilno vzdrževanje mejic

V mejice ne posegamo prepogosto (na nekaj let) in pri tem odstranjujemo predvsem tujerodne invazivne vrste, ki se pojavijo. Vzdržujemo jih mozaično, kar pomeni, da ne posegamo v mejico po celotni dolžini naenkrat. V mejici vzdržujemo različno starost lesnih vrst. Črnega trna in gloga ne odstranjujemo v zimskih mesecih, ko so na njem nemobilni stadiji metuljev. Med deli na sosednjih površinah (njive in travniki) z mehanizacijo ne poškodujemo lesnih vrst v mejici.

Zasaditev novih mejic

Z zasaditvijo grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za metulje mejic. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo avtohtone grmovne vrste, predvsem glog in črni trn, lahko pa tudi rdeči dren, šipek, vrbe in podobno.

Ohranjanje grmišč

Metuljem mejic koristimo tudi, če preprečimo, da se grmovne površine spremenijo v gozd. To dosežemo z občasnim odstranjevanje drevesnih vrst iz grmišč.

Ohranjanje pisanih cvetočih travnikov

Metulje, ki so v delu svojega življenja vezani na travišča, ogroža intenzifikacija in izginjanje travinja, zato jim pomagamo z ohranjanjem ekstenzivno rabljenih travnikov in pašnikov z večjim deležem zeli, med katerimi so tudi cvetoče rastline. Ekstenzivne travnike ohranjamo predvsem z izogibanjem gnojenju in s pozno košnjo. Izogibajmo se dosejevanju travno-deteljnih mešanic.

Način košnje

Košnjo izvajamo na naravi prijazen način, pri čemer višino rezila nastavimo na vsaj 10 cm od tal. Če je mogoče, pri košnji uporabljamo lažjo mehanizacijo in ob košnji ob mejici ne poškodujemo lesnih vrst v mejici.

Nepokošeni deli travnikov

Iz košnje lahko izvzamemo kote in robove travnika, na velikih zemljiščih pa tudi pas na sredini. Ti deli naj bodo vsako leto na drugem mestu, da se prepreči zaraščanje z grmovnicami. S tem bomo povečali količino in pestrost hrane za metulje tudi po opravljeni košnji.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo metuljem zagotovili več hrane in zmanjšali možnost zastrupitve. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas.

Travniški pasovi ob mejicah

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa do 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Video

Varstvo metuljev v kmetijski krajini
Barbara Zakšek (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)

Finančna podpora

Na upravičenih območjih lahko zaprosite za Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačila v okviru sheme Ohranjanje mejic.

Gradiva