Posamezna drevesa in grmi
Posamezna drevesa in grmi v krajini nudijo zavetje različnim vrstam živali, ki v njih gnezdijo in se prehranjujejo. Stara in deloma odmrla drevesa so lahko tudi pomembno bivališče za nevretenčarje.
Koristi
Drevesa in grmi v kmetijski krajini služijo kot pomembni strukturni elementi za številne vrste živali, saj jih uporabljajo za prehranjevanje, gnezdenje in kot zatočišča. Ujede in žužkojede vrste ptic, kot so rjavi srakoper, postovka in veliki skovik, jih rade uporabljajo tudi kot pevska mesta in preže, saj potrebujejo dvignjena mesta, s katerih lahko oprezajo za svojim plenom. Nočno aktivne sove imajo v krošnjah tudi svoje dnevno počivališče, v njih pa lahko tudi gnezdijo. V jesenskem in zimskem času so različni plodovi, kot so lešniki, kostanji, orehi, brinove jagode, jagode črnega trna, robide, maline in še marsikateri plodovi pomemben vir hrane različnih živalskih vrst.
Posamezna drevesa in grmi so pomembni elementi kulturne krajine.
Foto: Damijan Denac
Tudi stara odmrla drevesa imajo velik pomen za marsikatere živali. Ksilofagni hrošči, kot je rogač, v njih izlegajo svoje ličinke.
Foto: Katja Konc
Največjo vrednost imajo stara, močno obrasla in deloma odmrla drevesa in grmi, ki so lahko tudi bivališče nekaterih ogroženih vrst nevretenčarjev, kot je hrošč puščavnik. V razpadajočem lesu najdemo tudi različne vrste gliv. Podobno kot v gozdovih moramo namreč tudi v kulturni krajini ohranjati del odmrlega lesa, predvsem v obliki sušic, tj. stoječih odmrlih dreves.
Na pašnikih drevesa nudijo senco živalim in zavetje pred neurji, ob njivah pa lahko drevesa pripomorejo tudi k zadrževanju vode v tleh in tako blažijo učinke suš. Odpadlo listje je pomembno tudi pri kroženju hranil.
Kako?
-
Ohranjajmo obstoječa drevesa in grme in jih zgolj občasno vzdržujmo, če se preveč razrastejo. Staro sadno drevje obnovimo z oživitveno rezjo.
-
V neposredni bližini posameznih dreves in grmov ne uporabljamo mehanizacije, ki bi poškodovala korenine ali deblo. Prav tako se vzdržimo uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Najbolje je, če okrog njih vzpostavimo 5 metrov širok prehodni pas, ki ga kosimo (travniški pas) ali pa vsaj ne tretiramo s FFS. Na ta način bomo zmanjšali tudi poškodbe na kmetijski mehanizaciji, do katerih lahko pride ob stiku z vejevjem, če obdelujemo preblizu mejice.
-
Zaželeno je, če je ob drevesu tudi nekaj grmovja in zeliščni pas, saj tako povečamo pestrost takšnega strukturnega elementa in s tem njegovo vrednost za različne vrste organizmov.
-
Manjša drevesa in grmovnice zaščitimo pred živino, pa tudi pred objedanjem divjadi. Aktivnost mikoriznih gliv v zemlji je lahko znižana tudi zaradi prisotnosti antibiotikov v iztrebkih živali.
Ohranimo obstoječa stara drevesa, kjer je to možno.
Foto: Damijan Denac
Ob drevesu naj bo tudi nekaj grmovja in zelišč, saj to poveča pestrost.
Foto: Damijan Denac
-
Na območju, kjer je krajinskih značilnosti malo, lahko zasadimo nova drevesa in grmovnice domorodnih vrst.
-
Okoli obstoječih dreves lahko posadimo po tri nova drevesa na razdalji 12–15 metrov med seboj, da se veje odraslih drevesa ne stikajo.
-
Če je treba drevo posekati, na njegovo mesto zasadimo novo.
-
Odmrla drevesa, ki predstavljajo nevarnost zaradi padca vej ali celega drevesa, obrežemo postopoma in ne celotne krošnje naenkrat. Če imamo možnost, veje odlomimo, namesto da jih odrežemo z ravnim rezom. Na ta način bomo povečali delež odmrlega drevja in lesa v krajini, ki je lahko pomembno življenjsko okolje določenih vrst nevretenčarjev, kot je hrošč puščavnik.
Finančna podpora
Za ohranjanje in saditev posameznih dreves in grmov v kmetijski krajini trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.
