Veliki skovik

Veliki skovik je majhna sova raznolike kulturne krajine z mejicami, drevesnimi otoki ali sadovnjaki.

Veliki skovik. Foto: Gregor Bernard

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Gradiva

Veliki skovik v Sloveniji

V Sloveniji je veliki skovik najpogostejši na jugozahodu države, in sicer na Krasu, v Koprskih brdih, na Pivškem, na jugozahodnem delu Snežnika in Javornikov ter na Banjšicah. V večjem številu ga najdemo tudi na Goričkem, na Ljubljanskem barju, v Posavskem hribovju in v Sotelskem in Voglajnskem gričevju. Drugod je redek, marsikje se pojavlja zgolj občasno.

Na Krasu je populacija velikega skovika v zmernem upadu. Na Goričkem se je njegova številčnost v obdobju 1997–2013 zmanjšala za več kot 70 % in se zmanjšuje še naprej. Nasprotno je na Ljubljanskem barju populacija vsaj na videz v porastu (za okrog 5 % v obdobju 2004–2023), čeprav se zanesljivo povečuje le število pojočih samcev, dokazov za večje število uspešnih gnezditev pa ni.

Veliki skovik. Foto: Gregor Bernard

V Sloveniji je veliki skovik najpogostejši na jugozahodu države.
Foto: Gregor Bernard

Gnezdilnica za skovika. Foto: Damijan Denac

Veliki skovik z mladiči v gnezdilnici.
Foto: Damijan Denac

Gnezdilnica za skovika in smrdokavro. Foto: Damijan Denac

Gnezdilnica za skovika sredi kmetijskih zemljišč.
Foto: Damijan Denac

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Veliki skovik se pri nas pojavlja večinoma v gričevnatem svetu, kjer izbira tople lege. Strnjenemu gozdu se izogiba.

  • Gnezdi v duplu ali gnezdilnici, lahko pa tudi na podstrešjih in v zidnih luknjah hiš. Gnezdišča najde večinoma v visokodebelnih sadovnjakih in mejicah, pogosto v vaseh ali njihovi bližini.

  • Za lov potrebuje odprte površine. Prehranjuje se predvsem na ekstenzivnih travnikih, lahko v začetnih stopnjah zaraščanja, občasno pa tudi v mejicah, trajnih nasadih in na njivah z nizkimi kulturami. Na Goričkem veliki skoviki za lov uporabljajo približno 6–24 ha velika območja, ki so izjemoma lahko tudi večja.

  • Njegovo prehrano večinoma sestavljajo velike kobilice (vključno z murni in bramorji) in različne ličinke žuželk, lahko pa pleni tudi male sesalce.

  • Lahko se pojavlja v mestnih parkih in drevoredih, če so na voljo ustrezna gnezdilna mesta in prehranjevališča.

  • Je naša edina sova, ki se seli na dolge razdalje. Prezimuje v tropski Afriki in se v naše kraje vrača aprila in maja, gnezditev pa se zaključi do prve polovice avgusta.

  • Veliki skoviki lahko na začetku gnezditvene sezone oblikujejo kličoče skupine, ki štejejo do nekaj 10 samcev na razmeroma majhnem območju. V ugodnih razmerah lahko tudi gnezditev poteka pol-kolonijsko, kar pomeni, da v neposredni bližini – na primer v isti vasi – gnezdi več parov velikih skovikov.

Dejavniki ogrožanja

Velikega skovika ogroža izginjanje ekstenzivnih travnikov zaradi premene v njive ali zaraščanja, s čimer izgublja prehranjevalni habitat. Zaradi izginjanja in propadanja visokodebelnih sadovnjakov ter urbanizacije in z njo povezanih sprememb v urejanju okolice hiš izgublja tudi gnezdilna mesta. Verjetno ga prizadene tudi uporaba strupov proti bramorju in polžem. Ogroža ga tudi uničevanje mejic, ki so za velikega skovika ključnega pomena.

Raziskave na Krasu in opažanja drugod so kot dejavnik ogrožanja prepoznale tudi avtoceste in hitre ceste. Hrup s tovrstnih cest velike skovike močno ovira pri zvočni komunikaciji in lovu, pogosto pa so tudi žrtve trkov z vozili.

Na selitvi je veliki skovik izpostavljen izjemnim vremenskim dogodkom, kot so različna neurja, katerih pogostost se bo s podnebnimi spremembami povečala.

Gnezdilnica za skovika in smrdokavro. Foto: Katarina Denac

Gnezdilnica za velikega skovika v visokodebelnem sadovnjaku.
Foto: Katarina Denac

Zamenjava imen

Na podeželju je veliki skovik ljudem večinoma poznan kot »čuk«. A to ime slovenski ornitologi uporabljajo za drugo vrsto sove – »pravega« čuka (Athene noctua), ki ravno tako gnezdi v mozaični kulturni krajini in je danes precej redkejši od velikega skovika. Gotovo »čuk« odlično opiše značilno petje velikega skovika, zato ga je tako v svojih delih imenoval že Žiga Zois. Fran Erjavec je bil nato tisti, ki je imeni obeh vrst zamenjal. Nekateri pravijo, da je do tega prišlo po pomoti, morda pa je ime »čuk« v ljudskem pojmovanju prešlo (še) na »pravega« čuka, ker ta vrsta ostane pri nas in se oglaša tudi pozimi. Danes sta imeni za obe vrsti v stroki že uveljavljeni, zato bi njuna ponovna zamenjava povzročila ogromno zmede.

Kako lahko pomagam?

Postavitev prež

S postavitvijo preže bomo velikemu skoviku olajšali dostop do hrane. Postavimo jo lahko na rob ali osrednji del njive oziroma travnika, pa tudi na vrt. Smiselno jo je postaviti tja, kjer v bližini ni drugih naravnih ali umetnih prež.

Vzpostavitev prahe

Praho vzpostavimo na njivah v mozaični krajini. Tako povečamo heterogenost območja in s tem količino hrane za velikega skovika. Na večletni prahi lahko, če nimamo težav s prisotnostjo tujerodnih invazivnih rastlin, košnjo opravimo enkrat na dve leti, in sicer v avgustu ali septembru. Vzpostavimo lahko tudi kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo velikemu skoviku zagotovili več hrane in zmanjšali možnost zastrupitve mladičev. Povečala se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas. Na netretiranem robu bo tako tudi do trikrat več hrane za velikega skovika. Izogibajmo se uporabi strupov proti bramorju.

Gojenje raznolikih kultur

Z gojenjem raznolikih poljščin in izogibanjem velikim monokulturnim njivam ohranjamo pestro življenjsko okolje z več viri hrane za velikega skovika. Posebej ugodne so nizke kulture, ki so tradicionalne na območjih, kjer živi veliki skovik (npr. oljne buče, krompir, lan, ajda in proso).

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki so najpomembnejša prehranjevališča velikega skovika. Ohranjamo jih predvsem z izogibanjem gnojenju in s pozno košnjo. To opravimo na živalim prijazen način.

Nepokošeni deli travnikov

Nepokošeni deli naj bodo vsako leto na drugem delu travnika, da ne pride do zaraščanja z grmovnicami. S tem bomo povečali količino hrane za velikega skovika, koristili pa bodo tudi opraševalcem.

Preprečevanje zaraščanja

S košnjo ali odstranjevanjem lesne vegetacije z zaraščajočih travnikov in s ponovno vzpostavitvijo paše na zapuščenih pašnikih bomo ohranjali prehranjevališča velikega skovika.

Ustrezno vodena in zmerna paša

Ob preveliki pašni obremenitvi se zmanjša količina hrane za velikega skovika. Na pašnikih zmanjšajmo pašno obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha. Kjer je to možno, oblikujemo več čredink in vsako leto pašo na eni ali dveh izpustimo. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Krajinski elementi, kot so mejice in posamezna drevesa, so velikega pomena za velikega skovika. Tam lahko gnezdi, poje in lovi. Izogibajmo se odstranjevanju krajinskih značilnosti, kar je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.

Zasaditev mejic

Z zasaditvijo drevesno-grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za velikega skovika. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo domorodne vrste, kot so vrbe, hrasti, črna jelša, glog, rdeči dren in črni trn.

Kolovozi

Ohranjajmo travnate in peščene kolovoze. Na njih se bodo hranile številne vrste ptic, tako žužkojede kot semenojede. Travnate robove kolovozov, ki imajo podobno funkcijo kot travniški pasovi, lahko kosimo mozaično, torej ne celotne dolžine naenkrat.

Naravi prijazen vrt

Vrtnarimo naravi prijazno, brez uporabe pesticidov, še posebej za zatiranje bramorja. Na vrtu lahko postavimo prežo.

Drevesa in visokodebelni sadovnjaki

V okolici hiše sadimo tradicionalne sorte visokodebelnih sadnih dreves in ohranjajmo vsa velika drevesa, posebej tista z dupli.

Gnezdilnice za velikega skovika

Če v okolici hiše ni naravnih dupel, lahko namestimo gnezdilnico za velikega skovika. Namestimo jo okrog 5 m visoko, jo vsako jesen pregledamo in po potrebi popravimo.

Stara poslopja

Posebej na Krasu bomo velikemu skoviku koristili, če ohranjamo stara poslopja z zidnimi luknjami in odprtimi podstrešji.

Vzdržujmo stare visokodebelne sadovnjake

Visokodebelne sadovnjake vzdržujemo predvsem z odstranjevanjem bele omele z vej ter bršljana, srobota in drugih ovijalk z debel ter pomlajevanjem drevja.

Sajenje novih visokodebelnih sadovnjakov

S sajenjem novih visokodebelnih sadovnjakov velikemu skoviku zagotavljamo življenjski prostor za leta vnaprej. Sadimo lokalnim razmeram prilagojene sorte, vendar ne preblizu skupaj (na 10–30 m) in ne preblizu hiš (vsaj 10 m stran). Posebej jablane imajo v starosti veliko dupel.

Ohranjanje dupel in nameščanje gnezdilnic

Ob pomlajevanju starega sadnega drevja ne zapirajmo ali zapolnjujmo naravnih dupel. Če naravna dupla niso prisotna, lahko namestimo gnezdilnico za velikega skovika. Namestimo jo okrog m visoko, jo vsako jesen pregledamo in po potrebi popravimo.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Veliki skovik se pogosto hrani v vinogradih, še posebej zapuščenih, zato mu bomo z zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih zagotovili več hrane, manjša pa bo tudi možnost zastrupitve.

Gradiva

Dokumentarni film o velikem skoviku in smrdokavri na Goričkem
(vir: JZ Krajinski park Goričko)