Gnezdilnica za smrdokavro in velikega skovika

Veliki skovik in smrdokavra sta ogroženi gnezdilki visokodebelnih sadovnjakov, ki se pogosto soočata s pomanjkanjem ustreznih gnezdilnih mest – dupel. Pomagamo jima lahko z namestitvijo ustreznih gnezdilnic.

Gnezdilnica za smrdokavro

Koristi

Veliki skovik in smrdokavra sta gnezdilca mozaične kmetijske krajine, v kateri naseljujeta predvsem visokodebelne sadovnjake in ekstenzivno rabljene travnike z bogatim mozaikom mejic in drugih krajinskih značilnosti ter njiv z nizkimi kulturami (oljne buče, krompir). Obe vrsti sta sekundarna duplarja, kar pomeni, da si gnezdilnih lukenj ne tešeta sama, temveč zasedata opuščena dupla drugih ptic, kot so veliki detel in zelena žolna, in druge odprtine, ki nastanejo v lesu starejših dreves. Pomemben dejavnik, ki omejuje njuno številčnost, je zato pomanjkanje primernih gnezdilnih mest, ki jih najdeta predvsem v visokodebelnih sadnih in drugih posameznih drevesih ter v starih drevesih v mejicah. Intenzivni nasadi so zanju manj primerni, saj je število dupel v pozitivni povezavi z debelino drevja, poleg tega pa v takšnih nasadih uporabljajo tudi številne pesticide, ki so strupeni za njun plen. S pravilno namestitvijo ustreznih gnezdilnic lahko zato pomembno prispevamo k ohranjanju gnezdišč velikega skovika in smrdokavre, saj jih zelo rad zasedeta.

Raziskave na Goričkem so pokazale, da so poglavitni plen smrdokavre in velikega skovika bramorji, različne vrste kobilic in poljski murni, prehranjujeta pa se tudi z ličinkami žuželk (hroščev, metuljev in dvokrilcev), pajki, strigalicami in nočnimi metulji. Ugotovili so tudi, da lahko v »mišjih« letih, ko se močno namnožijo populacije malih sesalcev, le-ti pri velikem skoviku predstavljajo pomemben delež v prehrani mladičev. Obe vrsti lovita predvsem v krogu nekaj 100 metrov od gnezda, zato lahko v okolici domačije in na kmetijskih zemljiščih pripomoreta tudi k uravnavanju nevretenčarjev na poljščinah, v trajnih nasadih in na kmečkem vrtu.

Gnezdilnica z dodatno zaščito pred planilci. Foto: Damijan Denac

Gnezdilnica na drevesu z dodatno zaščito na deblu pred domačimi mačkami in kunami.
Foto: Damijan Denac

Mladič velikega skovika. Foto: Mojca Podletnik

Gnezdilnice so lahko zelo pomembne tudi za ciljne raziskave ogroženih ptic. Na sliki je mladič velikega skovika iz raziskave na Goričkem.
Foto: Mojca Podletnik

Ključni napotki

  • Gnezdilnico izdelamo iz lesa debeline 2 do 2,5 cm. Natančno sledimo navodilom glede ustreznih dimenzij gnezdilnice. Ključna je predvsem velikost odprtine, ki mora imeti premer med 5 in 7 cm.
  • Za smrdokavro gnezdilnico namestimo 2-3 m od tal, za velikega skovika pa okoli 5 metrov visoko na deblo starejših dreves.
  • Da preprečimo dostop domačim mačkam ali kunam, deblo na višini 1-2 m od tal obdamo s širokim pasom pločevine.
  • V okolici gnezdilnice se izogibajmo uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
  • Z namestitvijo gnezdilnice prevzamemo odgovornost za njeno vzdrževanje, zato jo je treba redno pregledovati, popravljati in pred novo gnezditveno sezono tudi očistiti.
  • Če so gnezdilnico zasedle druge vrste ptic, žuželke, polhi in podobno, jih ne preganjajmo.
  • Pri nameščanju in vzdrževanju gnezdilnice najprej poskrbimo za lastno varnost!

Kako?

  • Za izdelavo uporabimo les, ki je na zunanji strani zaščiten z okolju prijaznim premazom. Debelina lesa za stene naj bo 2 do 2,5 cm. Lahko pa uporabimo tudi vodoodporno vezano ploščo debeline 1 cm.
  • Za izdelavo gnezdilnic odsvetujemo uporabo plastike in kovine, razen, kadar želimo vhodno odprtino zavarovati pred plenilci, ki bi jo utegnili povečati in izropati gnezdo. V tem primeru okoli odprtine namestimo kovinsko ploščico, ki plenilcem, kot so detli, žolne in kune, onemogoča povečanje luknje ali dostop do nje.
  • Notranje stranice dna gnezdilnice naj bodo dolge 15 x 15 cm (veliki skovik) oziroma 18 x 18 cm (smrdokavra). Višina gnezdilnice pa naj bo na sprednji strani med 30 in 35 cm, na zadnji strani pa 2 cm manj. Streha bo tako nagnjena navzdol proti deblu in naj spredaj in ob straneh sega čez rob stranic za okrog 7 cm.
  • Gnezdilnica mora biti izdelana trdno in imeti za vodo neprepustno streho. Streho zato prekrijemo s strešno lepenko, v dno gnezdilnice pa navrtajmo nekaj lukenj s premerom do 5 mm.
  • Vhodna odprtina naj bo okrogle oblike s premerom od 5 do 7 cm in vsaj 16 cm nad dnom gnezdilnice.
  • Pod vhodno odprtino ne nameščamo palčke, saj s takšnimi strukturami le olajšamo dostop do notranjosti gnezdilnice morebitnim plenilcem, ptice pa jih ne uporabljajo.
  • Notranjosti gnezdilnice ne zgladimo in ne prebarvamo, saj grob material olajša mladičem izhod iz gnezdilnice.
  • Sprednja stranica naj bo premična, da jo lahko jeseni odpremo za potrebe vzdrževanja. V ta namen na sprednji stranici namestimo dva kovinska tečaja, ki omogočata odpiranje. Na drugi strani vratca pričvrstimo z zakrivljenim žebljem, da preprečimo nenadzorovano odpiranje.
  • Na zadnji strani gnezdilnice namestimo dve do tri krajše deščice (distančnike), ki bodo preprečili, da bi bil les gnezdilnice ob dežju v neposrednem stiku z lubjem. Olajšali pa bodo tudi nameščanje
  • Pri nameščanju gnezdilnice se najprej osredotočimo na lastno varnost, saj gre za zahtevno in nevarno opravilo.
  • Ko je gnezdilnica izdelana, pred namestitvijo počakajmo dva dni, da se povsem posuši.
  • Gnezdilnico namestimo tako, da vhodna odprtina ni izpostavljena direktnemu dežju. Najbolje je, da je obrnjena proti jugu ali vzhodu. Dobro je, da je gnezdilnica osončena, vendar po možnosti ne cel dan, da ne pride do pregrevanja.
  • Gnezdilnico namestimo na večje drevo na ustrezno višino, ki je za smrdokavro 2-3 m, za velikega skovika pa okoli 5 m. Dobro je tudi, da izberemo drevo, ki ni v neposredni bližini krajev, kjer se vsakodnevno zadržujejo ljudje.
  • Gnezdilnico na drevo pritrdimo z močno žico, da se ne premika. Žico je treba vsako leto popustiti oz. ponovno namestiti, sicer se vraste v drevo. Med deblo in žico lahko namestimo tudi tanko deščico ali odlomljene veje.
  • Za namestitev gnezdilnice izberimo mesto, ki ni dostopno domačim mačkam in kunam, saj lahko te uplenijo mladiče. To pomeni, da v neposredni bližini gnezdilnice ni drugih vej ali struktur, ki bi olajšale plezanje živali. Dodatno lahko na deblo na višini približno 1–2 m od tal namestimo tudi 1 m visoko pločevino. Izogibajmo se tudi namestitvi v bližini napeljav, po katerih bi lahko do gnezdilnice lahko prišli polhi ali podgane.
  • Z namestitvijo gnezdilnice je del odgovornosti za uspešno speljan zarod ptic tudi na nas. Neprimerno izdelane, nameščene in vzdrževane gnezdilnice so lahko past za ptice.
  • Gnezdeče ptice ne smemo motiti. Fotografiranje na gnezdu, jemanje jajc in mladičev v roke ali celo iz gnezda lahko ima usodne posledice za ptičji zarod in je brez posebnih dovoljenj, npr. za raziskovalno delo, tudi protizakonito. Zaradi takšnih motenj je malo verjetno, da bo ptica prihodnje leto še gnezdila na istem mestu.
  • Če gnezdilnico zasedejo druge živali (čebele, sršeni, netopirji, polh ali druge), jim omogočimo mirno bivanje in jih ne preganjamo. Tudi mnoge druge živali so zaradi pomanjkanja naravnih bivališč ogrožene, zato raje namestimo še kakšno gnezdilnico.
  • Gnezdilnico je treba vsako jesen očistiti in odstraniti staro gnezdo, saj so v njih mnogokrat zajedavci. Primeren čas za čiščenje je november. Takrat je gnezdenje že končano, pozimi pa lahko ptice očiščeno gnezdilnico uporabljajo tudi za prenočevanje.
  • V okolici gnezdilnice ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, saj lahko pride do zastrupitev ptic, ki pridejo v stik z njimi neposredno ali pa preko kopičenja kemičnih snovi preko njihovega plena. Gnezdilnico namestimo v travniškem visokodebelnem sadovnjaku ali na drevo v bližini ekstenzivno rabljenih travnikov in drugih kmetijskih zemljišč. Izogibajmo se nameščanju v intenzivnih trajnih nasadih.

Za nasvet in pomoč lahko pokličemo na ornitofon Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
📞 031 439 051
🕒 vsak delovnik med 9.00 do 17.00

Video

Izdelava in namestitev gnezdilnice za smrdokavro
(vir: JZ Krajinski park Goričko)

Finančna podpora

Izdelava in namestitev gnezdilnic je prostovoljne narave in zanjo trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.

Pogosta vprašanja

Gnezdilnica služi kot nadomestilo za izginjanje naravnih gnezdilnih mest smrdokavre in velikega skovika v kmetijski krajini. Oba vrstama lahko zato pomagamo tudi tako, da nasadimo ali obnovimo travniški visokodebelni sadovnjak, posamezna drevesa ali pa mejico, ki vključuje tudi visoka starejša drevesa.

Poleg primernih gnezdilnih mest je za ohranjanje smrdokavre in velikega skovika pomembno tudi, da imata na voljo ustrezna mesta za prehranjevanje. Obe vrsti potrebujeta odprte lovne površine, kjer najdeta dovolj svojega plena. Raziskave na Goričkem kažejo, da obe vrsti lovita nekaj 100 m od gnezda na travnikih in pašnikih, v drevesno-grmovnih mejicah, na zaraščajočih se površinah, kolovozih in cestnih robovih ter v trajnih nasadih (visokodebelni sadovnjaki, nasadi črnega bezga, vinogradi). Uspešen lov je bil opazovan tudi na njivah z nizkimi kulturami (oljne buče, krompir).

Pomembno je torej zlasti (1) ohranjanje travnikov in njihova mozaična košnja, (2) naravi prijazno urejanje okolice hiš (zasaditev visokodebelnih sadnih dreves, ohranjanje skednjev ter velikih dreves na kmečkih dvoriščih, npr. pravi kostanj, lipa, oreh), (3) ohranjanje in obnova visokodebelnih sadovnjakov (odstranjevanje bele omele, sajenje novih dreves na bujnih podlagah, naravnih dupel se pri obnovi drevja ne sme zapreti ali zapolniti), (4) ohranjanje drevesno-grmovnih mejic, ter (5) ekološko, malopovršinsko kmetovanje (zlasti odsvetujemo uporabo strupov za bramorja).

Po pravilni postavitvi gnezdilnice jo je treba enkrat letno pregledati in očistiti. Preveriti je treba stabilnost namestitve, morebitne vdore vode in druge poškodbe gnezdilnice. Najbolje je, da to opravimo novembra ali decembra, ko ptice ne gnezdijo, morebitne nevarne žuželke, kot so sršeni in ose, ki bi lahko zasedle gnezdilnico, pa niso aktivne. V tem času gnezdilnice tudi očistimo starih gnezd, razen v primeru ko v gnezdilnici najdemo zalogo semen, ki so si jo ustvarile miši, ali gnezdišče čmrlja, saj so to prav tako pomembni prebivalci kulturne krajine.

Gnezdilnice zasedajo vse vrste sekundarnih duplarjev, kot so sinice, vrabci, brglez, škorec, golob duplar, vijeglavka, smrdokavra, zlatovranka, sove in druge vrste. Katera vrsta bo gnezdilnico zasedla, je odvisno od same izdelave in namestitve gnezdilnice. Poleg ptic lahko gnezdilnice zasedejo tudi mali sesalci, kot sta gozdna miš in podlesek, pa tudi netopirji, mravlje, ose in sršeni, občasno tudi domače čebele. Zgodi se, da gnezdilnice zasedeta tudi polh in kuna.