Smrdokavra v Sloveniji

Razširjenost smrdokavre v Sloveniji je v grobem omejena na severovzhodni in jugozahodni del države. Na severovzhodu jo srečamo predvsem na Goričkem, v Slovenskih goricah in v Halozah, na jugozahodu, kjer je številčnejša, pa je pogosta na Krasu, v Vipavski dolini in na Pivškem. Posamič se pojavlja tudi drugod, npr. na Ljubljanskem barju, v Posavskem hribovju, na Pomurski ravnini in na Krško-Brežiškem polju.

V Sloveniji je populacija smrdokavre v zmernem porastu in se je v obdobju 2008–2023 povečala za okoli 30 %. Dobro ji gre predvsem na JZ države, pa tudi v osrednji Sloveniji, kjer ponovno gnezdi (vsaj občasno) na Ljubljanskem barju in na Gorenjskem. Nasprotno je v SV Sloveniji v zadnjih letih marsikje izginila, na Goričkem pa se je v obdobju 2003–2013 njena populacija zmanjšala za 85 %.

Populacija smrdokavre v Sloveniji je v zmernem porastu.
Foto: David Knez

Smrdokavra se hrani z nevretenčarji, ki živijo v zgornjem sloju tal, zato se najpogosteje prehranjuje na košenih travnikih, travnatih dvoriščih, kolovozih, robovih cest in pašnikih.
Foto: Alen Ploj

Kaj ta vrsta potrebuje?

• Smrdokavra gnezdi v duplu ali gnezdilnici, na Krasu pogosto tudi v suhozidih in kupih kamenja. V celinskem delu Slovenije gnezdi skoraj izključno v duplih visokodebelnih sadovnjakov.

• V SV Sloveniji se smrdokavra najpogosteje prehranjuje na košenih travnikih, travnatih dvoriščih, kolovozih, robovih cest in pašnikih. Tudi na Krasu jo najdemo predvsem v mozaiku suhih travnikov in pašnikov s posameznimi gozdnimi otoki ali na gozdni jasi.

• Vsem prehranjevalnim habitatom smrdokavre je skupen velik delež golih tal, saj je tam pri lovu najuspešnejša kljub manjši količini plena v primerjavi z območji z gostejšo vegetacijo.

• Smrdokavra se hrani z nevretenčarji, ki živijo v zgornjem sloju tal, kar ji omogoča specifična oblika kljuna. Najpogosteje pleni bramorje in ličinke metuljev, ki v kmetijstvu običajno veljajo za škodljivce.

• Smrdokavra je selivka, ki prezimuje v Afriki. V naše kraje se jih večina vrne aprila, gnezditev pa se zaključi do druge polovice julija.

Dejavniki ogrožanja

Smrdokavro ogroža izginjanje travnikov zaradi spreminjanja v njive, zaraščanje travnikov in urbanizacija ter z njo povezane spremembe v urejanju okolice hiš. Zaradi vse hitrejšega izginjanja visokodebelnih sadovnjakov izgublja primerna mesta za gnezditev. Verjetno jo prizadene tudi uporaba strupov proti bramorju, ki je njen glavni plen.

Kot selivka je smrdokavra izpostavljena grožnjam na selitvi, predvsem lovu, ter na prezimovališčih v Afriki.

Gnezdilnica za smrdokavro
Foto: Katarina Denac

Kako lahko pomagam?