Travniški visokodebelni sadovnjak

Visokodebelni sadovnjaki so pomemben element tradicionalne kmetijske krajine in življenjski prostor številnih organizmov.

Travniški sadovnjak. Foto: Damijan Denac

Koristi Ključni napotki Kako? Video Finančna podpora Gradiva

Koristi

Sadovnjaki nudijo življenjski prostor številnim organizmom. Razpoke in špranje v lubju nudijo zavetje žuželkam, pajkom, dvoživkam, plazilcem in drugim manjšim organizmom. V duplih in v zavetjih visokih krošenj varno gnezdijo ptice, kot so pogorelček, smrdokavra, veliki skovik, čuk in vijeglavka. Dupla in razpoke v lesu in pod lubjem so tudi bivališče netopirjev. Vsi skupaj sodelujejo pri uravnavanju števila žuželk, ki bi ob prekomerni namnožitvi v kmetijstvu lahko povzročale škodo. Visokodebelni sadovnjaki v času cvetenja nudijo bogat vir hrane opraševalcem. V duplih sadnega drevja, polnih trhlovine, najdemo tudi ličinke ogroženega hrošča puščavnika. Na ekstenzivno obdelanih travnikih in pašnikih pod visokodebelnimi sadovnjaki so našli bistveno več pajkov, hroščev, čebel in ostalih letečih žuželk kot v intenzivnih nasadih sadnega drevja.

Visokodebelni sadovnjaki so vedno redkejši. Večino sadja danes pridelamo v velikih intenzivnih nasadih z nižjimi drevesi, ki jih je lažje obirati in obrezovati, zato so travniški sadovnjaki izgubili velik del svoje proizvodne funkcije. Ponekod so visoka sadna drevesa posekali tudi zaradi lažje strojne košnje, ali pa so sadovnjaki propadli zaradi nepravilnega obrezovanja ali opustitve vzdrževanja.

Travniški sadovnjak. Foto: Damijan Denac

V starih visokodebelnih sadnih drevesih najdemo številna dupla in odprtine, ki so pomembno bivališče različnih živali.
Foto: Damijan Denac

Travniški sadovnjak. Foto: Damijan Denac

Visokodebelni sadovnjaki zaradi intenzifikacije vedno bolj izginjajo.
Foto: Damijan Denac

Ključni napotki

  • Vzdržujmo obstoječe stare visokodebelne sadovnjake (odstranjujmo belo omelo z vej ter bršljan, srobot in druge ovijalke z debel in pomlajujmo drevje).

  • Ob pomlajevanju starega sadnega drevja ne zapirajmo ali zapolnjujmo naravnih dupel.

  • Pri rezu sadnega drevja ne porežimo vseh odmrlih vej, saj jih smrdokavra, veliki skovik, rjavi srakoper in druge ptice uporabljajo kot mesta za petje, parjenje in kot preže.

  • Sadimo novo visokodebelno sadno drevje, in sicer zlasti jablane in hruške, ki imajo v starosti največ dupel. V visokodebelnih sadovnjakih brez dupel lahko namestimo tudi gnezdilnice.

  • Sadimo lokalnim razmeram prilagojene stare sorte sadnega drevja, s čimer ohranjamo gensko pestrost.

  • Sadnega drevja ne sadimo preblizu skupaj (najbolje na vsakih 10 do 30 m) ali preblizu hiš (vsaj 10 m stran).

Kako?

  • Sajenje novega sadovnjaka ustrezno načrtujemo in pripravimo sadilni načrt, kamor si zapišemo tudi vse podatke o novih sadikah. Pri načrtovanju smo pozorni na dovozne poti, delovne poti, obračališča, vodni režim in tudi tla.
  • Sadnega drevja ne sadimo preblizu skupaj (najbolje na vsakih 10 do 30 m) ali preblizu hiš (vsaj 10 m stran), saj so v raziskavah na Goričkem ugotovili, da smrdokavre za gnezdenje najraje izbirajo dupla v bolj na redko zasajenih sadovnjakih, ki so malce odmaknjeni od hiš.
  • Novo posajeno sadiko zaščitimo pred divjadjo. Samo sadiko tudi posadimo v mrežo proti voluharju, da tako zavarujemo koreninski sistem.
  • Sadimo avtohtone in tradicionalne sorte sadnih dreves, saj tako ohranjamo biotsko in gensko pestrost, hkrati pa so to sorte, ki so najbolj prilagojene na lokalno mikroklimo in tako najbolje uspevajo. Med jablanami poznamo ogromno različnih sort, najpogostejše so dolenjska in gorenjska voščenka, carjevič in bobovec, med hruškami pa tepka.

  • Višino najnižjih vej določimo spomladi ob prvem rezu sadike. Za visokodebelne sorte je to 150 cm za kmetijske površine, ki jih obdelujemo ročno ali z lažjo kmetijsko mehanizacijo, ter 200 cm ali višje za kmetijske površine, ki jih obdelujemo s težjo kmetijsko mehanizacijo. Vse nižje poganjke in brste odrežemo.
  • Drugo leto ponovno odstranimo vse poganjke, ki so nižji od naše določene višine. Obdržimo le glavno vodilno vejo (voditeljico), ki jo prikrajšamo. V primeru t. i. pavoditeljic, ki rastejo najbližje voditeljici in ji konkurirajo, le-te v prvih letih odrežemo tako, da pustimo le poganjek, dolg približno 2 cm.
  • Vsako pomlad oziroma po potrebi sadno drevje obrezujemo in tako skrbimo, da bodo drevesa zdrava ter dobro plodna. Z rezjo namreč uravnavamo razmerje med rodnostjo in rastjo.

  • Če želimo obnoviti starejši sadovnjak, da bo ponovno dobro ploden, moramo izvesti oživitveno rez. To pomeni, da odrežemo izrojene in prenizke veje, večino suhih in pogostih poganjkov in tako prezračimo krošnjo.
  • Predvsem kako debelejšo odmrlo vejo z duplom pustimo tudi za ptice, ki so pomemben del ekosistema in dupla uporabljajo za gnezdenje. V duplih se lahko naselijo tudi koristne žuželke na primer ose in sršeni, ki plenijo škodljivce, kot so kaparji.
  • Odstranjujemo druge rastline, kot sta bršljan in bela omela, ki slabšata vitalnost dreves.
  • V travniških sadovnjakih ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin in z ustrezno skrbjo za drevesa pazimo, da zmanjšamo možnosti izbruha bolezni in škodljivcev. Eden od ukrepov je zagotavljanje ustrezne zračnosti krošnje, tako da se po dežju posuši in je zato možnost za razvoj plesni in drugih bolezni manjša.
  • Stara drevesa imajo običajno na voljo veliko dupel, ki predstavljajo mesto za gnezdenje različnih vrst žužkojedih ptic, kot sta smrdokavra in veliki skovik.

Video

Prikaz sajenja sadnega drevesa
(vir: JZ Kozjanski regijski park)

Vzgojna rez in oskrba sadnega drevja
(vir: JZ Kozjanski regijski park)

Prikaz oživitvene rezi jablane
(vir: JZ Kozjanski regijski park)

Finančna podpora

Za ohranjanje travniških sadovnjakov je mogoče pridobiti Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačila v okviru sheme BK.7 Visokodebelni travniški sadovnjaki.

Za novo postavitev travniških sadovnjakov bo predvidoma na voljo tudi sofinanciranje v okviru intervencije IRP22 Neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij.

Gradiva