Travniški visokodebelni sadovnjak
Visokodebelni sadovnjaki so pomemben element tradicionalne kmetijske krajine in življenjski prostor številnih organizmov.
Koristi
Sadovnjaki nudijo življenjski prostor številnim organizmom. Razpoke in špranje v lubju nudijo zavetje žuželkam, pajkom, dvoživkam, plazilcem in drugim manjšim organizmom. V duplih in v zavetjih visokih krošenj varno gnezdijo ptice, kot so pogorelček, smrdokavra, veliki skovik, čuk in vijeglavka. Dupla in razpoke v lesu in pod lubjem so tudi bivališče netopirjev. Vsi skupaj sodelujejo pri uravnavanju števila žuželk, ki bi ob prekomerni namnožitvi v kmetijstvu lahko povzročale škodo. Visokodebelni sadovnjaki v času cvetenja nudijo bogat vir hrane opraševalcem. V duplih sadnega drevja, polnih trhlovine, najdemo tudi ličinke ogroženega hrošča puščavnika. Na ekstenzivno obdelanih travnikih in pašnikih pod visokodebelnimi sadovnjaki so našli bistveno več pajkov, hroščev, čebel in ostalih letečih žuželk kot v intenzivnih nasadih sadnega drevja.
Visokodebelni sadovnjaki so vedno redkejši. Večino sadja danes pridelamo v velikih intenzivnih nasadih z nižjimi drevesi, ki jih je lažje obirati in obrezovati, zato so travniški sadovnjaki izgubili velik del svoje proizvodne funkcije. Ponekod so visoka sadna drevesa posekali tudi zaradi lažje strojne košnje, ali pa so sadovnjaki propadli zaradi nepravilnega obrezovanja ali opustitve vzdrževanja.
V starih visokodebelnih sadnih drevesih najdemo številna dupla in odprtine, ki so pomembno bivališče različnih živali.
Foto: Damijan Denac
Visokodebelni sadovnjaki zaradi intenzifikacije vedno bolj izginjajo.
Foto: Damijan Denac
Ključni napotki
-
Vzdržujmo obstoječe stare visokodebelne sadovnjake (odstranjujmo belo omelo z vej ter bršljan, srobot in druge ovijalke z debel in pomlajujmo drevje).
-
Ob pomlajevanju starega sadnega drevja ne zapirajmo ali zapolnjujmo naravnih dupel.
-
Pri rezu sadnega drevja ne porežimo vseh odmrlih vej, saj jih smrdokavra, veliki skovik, rjavi srakoper in druge ptice uporabljajo kot mesta za petje, parjenje in kot preže.
-
Sadimo novo visokodebelno sadno drevje, in sicer zlasti jablane in hruške, ki imajo v starosti največ dupel. V visokodebelnih sadovnjakih brez dupel lahko namestimo tudi gnezdilnice.
-
Sadimo lokalnim razmeram prilagojene stare sorte sadnega drevja, s čimer ohranjamo gensko pestrost.
-
Sadnega drevja ne sadimo preblizu skupaj (najbolje na vsakih 10 do 30 m) ali preblizu hiš (vsaj 10 m stran).
Kako?
Video
Prikaz sajenja sadnega drevesa
(vir: JZ Kozjanski regijski park)
Vzgojna rez in oskrba sadnega drevja
(vir: JZ Kozjanski regijski park)
Prikaz oživitvene rezi jablane
(vir: JZ Kozjanski regijski park)
Finančna podpora
Za ohranjanje travniških sadovnjakov je mogoče pridobiti Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačila v okviru sheme BK.7 Visokodebelni travniški sadovnjaki.
Za novo postavitev travniških sadovnjakov bo predvidoma na voljo tudi sofinanciranje v okviru intervencije IRP22 Neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij.