Kmečki vrt

Raznolik vrt, poln domorodnih okrasnih rastlin, dišavnic, začimb in domače ekološke zelenjave ni samo lep, prijeten in poln okusne hrane, temveč tudi dom mnogim rastlinam in živalim.

Kmečki vrt. Foto: Katja Konc

Koristi Ključni napotki Kako? Finančna podpora

Koristi

Z dobrim načrtovanjem vrta lahko vanj vključimo zelo raznolike življenjske prostore, ki bodo koristili vsem skupinam živali. Z večjo raznolikostjo vrst bo drugačna tudi pridelava hrane – naravni plenilci bodo nadzorovali škodljivce in tako zmanjšali potrebo po sredstvih za varstvo rastlin. Z zagotavljanjem ustreznega mesta za razmnoževanje in prehranjevanje opraševalcev ter sajenjem rastlin, ki jih potrebujejo za prehrano, lahko tudi povečamo njihovo število in raznolikost v našem vrtu. Ker večina vrtnin za opraševanje potrebuje opraševalce, se lahko na ta način izboljša tudi naša letina domače zelenjave in sadja.

Beloprsi jež je pretežno nočno aktivna vrsta, ki jo pogosto srečamo na zelenici ob vrtu.
Foto: Katja Konc

Navadni slepec se večinoma prehranjuje s polži in lazarji, zato je odličen varuh naše zelenjave. Omogočimo mu prostor za počitek v toplem kompostu.
Foto: David Knez

Ključni napotki

  • Sadimo predvsem rastline, ki so v Sloveniji avtohtone, nujno pa se izogibamo sajenju invazivnih vrst rastlin.

  • Vrt gnojimo z naravnimi gnojili, kot sta kompost ali gnoj, in ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev.

  • Organske odpadke kompostiramo.

  • Posadimo rastline, ki živalim ponujajo hrano – to vključuje medovite rastline in rastline, ki proizvedejo veliko sadežev in semen.

  • Na vrtu ustvarimo veliko življenjskih okolij (habitatov) z vključevanjem različnih strukturnih elementov, kot sta mlaka, skladnjak in mejica.

Stare domačije in njihova okolica so nudile bivališče in prehranjevališče številnim vrstam živali. Poleg naravi prijaznega kmečkega vrta zato ob domačiji ohranimo tudi elemente, kot so stara drevesa, skladnjaki in mlake. Pomembno je tudi, da vsaj del kmečkega dvorišča ostane netlakovan, saj z vožnjo mehanizacije tam nastaja kompaktno blato, ki ga npr. lastovke potrebujejo za gradnjo svojih gnezd. Poljske poti pa naj bodo neasfaltirane in vključujejo vmesne travniške pasove.

Stara domačija ob makadamski cesti na Goričkem. Foto: Damijan Denac

Foto: Damijan Denac

Kako?

  • Na vrtu ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin, saj ta škodujejo žuželkam in drugim živalim.
  • Prav tako se izogibajmo gnojenju vrtne trate, ker večja vsebnost hranil spremeni sestavo travne ruše.
  • Na vrtu uporabljamo organska gnojila, kot je gnoj ali kompost, in z gnojenjem ne pretiravamo.

  • Cvetoče rože so vir hrane za opraševalce, kot so čmrlji in čebele samotarke, na določene travniške rastline pa bodo lahko metulji odlagali jajčeca. Po koncu cvetenja bo nepokošeno rastlinje dober vir semen za obnovo travne ruše.
  • Kosimo pozno, po možnosti v drugi polovici junija (odvisno od tipa travnika in lokacije) oziroma počakamo, da trave osemenijo. Kosimo enkrat ali dvakrat letno.
  • Če pozne košnje ni možno izvesti na celotnem vrtu, ustvarimo ob košnji nepokošen del, ki ga vsako leto oz. ob vsaki košnji ustvarimo na drugem delu travnika. Če je površina vrtne trate majhna, je lahko nepokošeni del velik tudi le nekaj kvadratnih metrov.
  • Kosimo na naravi prijazen način.

Za privabljanje metuljev posadimo medovite rastline, pa tudi rastline, na katerih se prehranjujejo gosenice metuljev. Pri tem pazimo, da se ne sadimo ali širimo invazivnih vrst. Med drugim lahko posadimo naslednje vrste:

  • travniška penuša
  • navadna česnovka
  • navadna nokota
  • koprive
  • majaron
  • naprstec
  • črna detelja
  • kapucinka
  • sivka
  • travniška izjevka
  • hermelika
  • navadna dobra misel
  • vrtni šetraj
  • drobnjak
  • poprova ali mačja meta
  • baldrijan
  • resa
  • vrtna materina dušica

Nekatere izmed navedenih rastlin so uporabne tudi kot začimbe ali okrasne rastline.

  • Nekatere izmed pogostih okrasnih rastlin so lahko tudi invazivne tujerodne vrste. Poskrbimo, da takšnih vrst ne zasadimo na svoj vrt. V vrtnariji in semenarni se pozanimajmo, če so rastline, ki jih nameravamo kupiti, avtohtone (domorodne).
  • Invazivne tujerodne vrste rastlin se lahko na vrtu pojavijo tudi kot pleveli. Če na svojem vrtu že imamo invazivne vrste, jih čim prej populimo, da se semena ne razvijejo in razširijo. V kolikor se kakšen poganjek pojavi stran od rastline na vrtu, ga odstranimo skupaj s podzemnimi deli.
  • Ostankov invazivnih rastlin ne odlagamo v naravo ali na kompostnik, temveč jih sežgemo ali odnesemo na posebej določeno odlagališče.

  • Za večjo strukturno raznolikost na vrtu posadimo bršljan, vrtnice ali druge višje rastoče rastline, ki bodo na različnih višinah lahko služile za prehrano ptic in opraševalcev.
  • Če posadimo vrtnine, ki potrebujejo vertikalno oporo (paradižnik, fižol), bodo debelejše fižolovke žužkojedim pticam služile za prežo pri lovu. Na večjem travniku ali ob njivi pa lahko za ptice postavimo preže tudi namensko.

  • Ptice, ki prezimujejo pri nas, pozimi iščejo semena za hrano. Podobno je tudi s pticami selivkami, ki pozno poleti in jeseni, preden se odpravijo na pot, potrebujejo večje količine hrane, da si ustvarijo zaloge energije.
  • Ko določene rastline odcvetijo, jih ne odstranimo, saj so lahko njihova semena dragocena jesenska in zimska hrana za živali. Še posebno dober vir semen so mak, okrasne trave, divja ščetica, žajbelj, hermelika, možina, okrasni luki in navadni bodoglavec.
  • Na vrt lahko posejemo tudi sončnice, na katerih se bodo poleti lahko hranile čebele, pozimi pa bodo ptice zobale semena.
  • Posadimo lahko tudi jagodičevje (kosmulja, bezeg, ribez, maline, robide) ali visokodebelni travniški sadovnjak, kjer nekaj sadežev ne oberemo, saj bodo hrana tudi za ptice in druge živali.

  • Mejice (tj. žive meje ali živice) so pomembne za skrivanje in razmnoževanje žuželk, ptic, dvoživk in plazilcev.
  • Da jih bodo živali lahko čim bolj uporabljale, posadimo avtohtone grmovnice gozdnega roba, ki proizvedejo veliko cvetov in plodov, kot so črni trn, kalina, glog, rumeni dren, bezeg in dobrovita.
  • V mejice ne posegamo med marcem in septembrom, ko poteka gnezditvena sezona.
  • Posadimo lahko tudi posamezne grme ali drevesa.

  • Tudi še tako majhna mlaka bo močno povečala biotsko pestrost na vrtu, saj se bodo lahko v njej razmnoževale in zadrževale dvoživke in žuželke, kot so kačji pastirji. Druge živali, kot so ptice, pa se bodo lahko na robu mlake kopale in pile.
  • Pomembno je, da je breg mlake plitev in položen in da so v njej razne veje in kamni, da lahko živali pridejo iz mlake.
  • Vsaj del mlake naj bo dobro osončen, mlaka pa naj bo dovolj globoka oziroma zatesnjena, da voda v njej nikoli povsem ne presahne.
  • V mlako ne naselimo rib, ker bodo pojedle jajčeca in ličinke drugih živali.
  • Posadimo lahko avtohtone vodne rastline, kot so rmanec in rogolist, ki vodo bogatijo s kisikom.

Če je vrt neprodušno ograjen z ograjo, nekatere živali, kot so ježi ali žabe, vanj ne bodo mogle vstopiti. Ogradite vrt z žično ograjo, ali pa pri tleh ograje naredite nekaj lukenj, ki bodo živalim omogočale neomejen dostop.

Da se bodo živali lahko na našem vrtu razmnoževale in prezimovale, je pomembno, da jim zagotovimo primeren prostor za te aktivnosti. Za ptice in čebele samotarke postavimo gnezdilnice, za netopirje postavimo netopirnico, za dvoživke in plazilce pa ustvarimo skladnjak, kamor se lahko skrijejo in prezimijo.

Finančna podpora

Za urejanje naravi prijaznega vrta trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.