Narava na kmetiji - Kmetovati z naravo

Kmečka in mestna lastovka

Kmečka in mestna lastovka sta splošno razširjeni v Sloveniji, njun prihod iz Afrike pa ljudem že stoletja naznanja začetek pomladi.

Kmečka in mestna lastovka v Sloveniji

Kmečka in mestna lastovka sta najpogostejši vrsti lastovk v Sloveniji. Sta splošno razširjeni v nižinah, gričevjih in hribovjih, izogibata pa se večjim površinam sklenjenega gozda. Medtem ko srečamo gnezdeče mestne lastovke tudi ponekod v gorah, se kmečke lastovke visokogorju izogibajo.

Populaciji obeh vrst sta pri nas v zmernem porastu in sta se v obdobju 2008–2023 povečali za dobrih 20 %. Podatki na ravni Evrope so manj spodbudni, saj se populacija kmečke lastovke zmanjšuje, trend mestne lastovke pa je negotov. Mestna in kmečka lastovka sta potencialno ogroženi zaradi zaskrbljujočega zmanjšanja številčnosti letečih žuželk (njunega plena), na nekaterih območjih pa tudi zaradi opuščanja govedoreje.

Kmečko lastovke prepoznamo po škarjastem repu.
Foto: Gregor Bernard

Že speljane mladiče najprej hranijo starši, nato pa jih učijo tudi lova žuželk v letu.
Foto: David Knez

Mestna lastovka je ena najbolj znanih selivk, iz česar tudi izvira pregovor “Prva lastovka še ne prinese pomladi”.
Foto: Mitja Denac

Kaj ti vrsti potrebujeta?

Obe vrsti se prehranjujeta z majhnimi letečimi žuželkami (do velikosti muhe). Lastovke značilno lovijo v letu, zato jih lahko pogosto opazujemo med prehranjevanjem.
Kmečka lastovka gradi skodeličasta, zgoraj odprta gnezda iz blata in travnih bilk znotraj hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Gnezdo navadno pritrdi ob steno, pogosto s pomočjo kakšne podpore, kot so poličke in tramovi.
Mestna lastovka gradi zaprta gnezda, ki imajo za vhod le manjšo stransko odprtinico. Gnezda so iz blata in pritrjena na zunanje površine poslopij, lahko pa so tudi pod mostovi, napušči, balkoni in v naravnih skalnih stenah.
Za lastovke je pomembna bližina površin, kjer lahko nabirajo blato in rastlinski material, ki ga potrebujejo za svoja gnezda. To so kotanje z vodo, luže, travniki, peščena dvorišča, gnojni kupi itd.
Obe vrsti lahko gnezdita posamič ali kolonijsko, a je kolonijski način gnezdenja bistveno pogostejši pri mestni lastovki. Način gnezdenja oziroma velikost kolonije je odvisna od števila primernih mest za gnezdenje, količine plena in razpoložljivosti materiala za gradnjo gnezd.
V istem gnezdu lahko lastovke gnezdijo več let, v njem pa tudi prenočujejo.
Sta selivki, ki prezimujeta v podsaharski Afriki. V naše kraje se prve lastovke vrnejo v začetku marca, odidejo pa najkasneje oktobra. Gnezditev traja dolgo (lahko do začetka septembra), saj imata obe vrsti pogosto dve legli na sezono.

Dejavniki ogrožanja

Največjo grožnjo kmečki in mestni lastovki trenutno predstavlja zmanjševanje populacij njunega glavnega plena – letečih žuželk. To je povezano predvsem z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izginjanjem ekstenzivnih travnikov v kmetijski krajini. Lokalno obe vrsti ogroža tudi odstranjevanje gnezd s poslopij. Kmečko lastovko ogroža opuščanje živinoreje in zapiranje gospodarskih poslopij zaradi higienskih standardov.

Kot selivki sta obe vrsti izpostavljeni tudi nevarnostim na selitvi, kot so lov in izredne vremenske razmere, katerih pogostost se povečuje zaradi podnebnih sprememb. Neugodno vreme vpliva na lastovke tudi med gnezdenjem in je lahko razlog za velika lokalna nihanja v številu gnezdečih lastovk med leti.

Tako kmečko (na sliki) kot mestno lastovko ogroža pomanjkanje njunega plena – žuželk.
Foto: Gregor Bernard

Kako lahko pomagam?

Na njivi

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo lastovkam zagotovili več hrane in zmanjšali možnost zastrupitve, povečala pa se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas.

Travniški pasovi

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Travnati pasovi na velikih njivah

Na zelo velikih njivah, večjih od 20 ha sklenjene površine ali širine več kot 400 m, vzpostavimo 2 metra široke travniške pasove z domorodnimi travniškimi rastlinami tudi na sredini zemljišča. Na vsaki strani pasu moramo iz tretiranja s FFS izvzeti 5–10 metrov širok prehodni pas. Pasove vzpostavimo največ 250 m narazen. Najlažje je, če so vzpostavljeni v smeri utečenih poti obdelave. Če je njiva na nagnjeni legi, naj pasovi potekajo vzporedno s pobočjem, saj bodo tako pomagali tudi pri zmanjševanju erozije tal in spiranju hranil.

Na travinju

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov in pašnikov

Ekstenzivni travniki in pašniki, tako suhi kot vlažni, lastovkam zagotavljajo največjo količino in pestrost plena. Ekstenzivne travnike ohranjamo predvsem z izogibanjem gnojenju in s pozno košnjo, na pašnikih pa zmanjšamo pašno obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Na domačiji in v naselju

Odprta okna in vrata v hlev

V čim več kmetijskih poslopjih spomladi in poleti pustimo okna in vrata odprta cel dan, saj s tem omogočimo kmečki lastovki gnezdenje in hranjenje mladičev v notranjosti poslopij.

Podstavek za gnezdo

S preprostim podstavkom lastovkam omogočimo podporo za gradnjo gnezd. Uporabimo lahko letev, ki je dolga približno 20, visoka in široka pa okoli 5 centimetrov. Podstavek naj bo nameščen vsaj 10 centimetrov pod stropom, da imajo ptice prostor za vhod. Pazimo, da podstavek mačkam ne omogoča dostopa do gnezd.

Umetna gnezda

Lahko naredimo tudi umetno gnezdo iz mavca, ki ga z leseno ploščico pritrdimo na steno. Gnezdo je skodelica, premera 18–20 cm, ki jo za kmečko lastovko lahko napolnimo z nekaj slame. Za mestno lastovko namestimo umetno gnezdo tik pod strop, da je zgoraj zaprto, v rob pa izrežemo zaobljen vhod širine 6 cm in višine 2,5 cm.

Polička (oz. mreža) za lovljenje iztrebkov

Poličko namestimo pod gnezdo in s tem zmanjšamo količino iztrebkov, ki padejo na tla. Pritrdimo jo lahko 10 centimetrov pod gnezdom, še bolje pa kakšen meter nižje, da do gnezda ne morejo plenilci, kot so mačke in kune. Uporabimo lahko tudi plastično vrečko.

Gnezd ne odstranjujemo

Gnezd lastovk s poslopij ne odstranjujmo, saj jih uporabljajo več let. Odstranjevanje gnezd v času gnezdilne sezone brez dovoljenja Zavoda za varstvo narave (ZRSVN) ni dovoljeno in je celo kaznivo dejanje.

Neasfaltirane in netlakovane površine na kmečkem dvorišču

Fin pesek in blato, ki nastane s pogostim teptanjem in vožnjo z mehanizacijo, lastovkam predstavljata material za gradnjo gnezd, zato je njuna bližina pomemben dejavnik za prisotnost kolonij lastovk.

Gradiva

Življenje mestnih lastovk (Češka)