Medovite rastline
Predvsem tam, kjer ni dovolj cvetočih travnikov in mejic, lahko prehranske razmere za opraševalce na njivah deloma izboljšamo s setvijo medovitih rastlin.
Koristi
Ena največjih težav opraševalcev, kot so čmrlji, čebele samotarke in muhe trepetavke, v kmetijski krajini je pomanjkanje hrane, ki je še posebej izrazito v poletnem času. Problem pomanjkanja hrane za opraševalce je največji na območjih z intenzivno kmetijsko rabo, kjer prevladujejo njivske površine in primanjkuje ekstenzivnih, pozno košenih travnikov, ki bi zagotavljali cvetoče rastline skozi celotno rastno sezono. Pomanjkanje hrane lahko vsaj deloma ublažimo s setvijo in sajenjem medovitih rastlin. To zelo spodbujajo tudi čebelarji, saj z njimi medonosni čebeli zagotovijo dodatne prehranske vire.
S setvijo medovitih rastlin na območjih z intenzivno kmetijsko rabo lahko nekoliko omilimo problem pomanjkanja hrane za opraševalce, ki nastane zaradi pomanjkanja ekstenzivno rabljenih travnikov.
Foto: Katarina Denac
Kako?
Izbor rastlin
- Za setev lahko uporabimo naslednje medovite enoletnice: sončnica, facelija, ajda, boreč, bela gorjušica in oljna redkev.
- Bolje je sejati mešanico različnih medovitih rastlinskih vrst kot pa eno samo eno vrsto. Različne vrste opraševalcev se namreč prehranjujejo na različnih rastlinah.
- Ker vse rastline ne cvetijo istočasno, s sajenjem mešanic različnih medovitih rastlin podaljšamo tudi obdobje cvetenja in s tem razpoložljivost hrane.
Priporočljivo je, da uporabimo mešanico različnih medovitih vrst.
Foto: Blaž Koderman
Nepravilna uporaba FFS je za opraševalce lahko usodna, zato jih na njivah z medovitimi rastlinami ne uporabljamo.
Foto: Danilo Bevk
Nikoli ne sejemo ali sadimo invazivnih medovitih rastlin!
- Invazivne rastline so tujerodne rastlinske vrste, ki so k nam zašle s človeško pomočjo in se potem zelo razširile (ali imajo potencial, da se razširijo).
- Med njimi so tudi medovite vrste, kot so japonski dresnik, kanadska zlata rozga in žlezava nedotika, zato so ponekod k njihovemu širjenju pripomogli tudi čebelarji.
- Čeprav mnoge predvsem v poznem poletju res zagotavljajo čebeljo pašo, pa je zaradi izjemne sposobnosti izpodrivanja domorodnih rastlin vpliv invazivnih rastlinskih vrst na okolje negativen.
- Povzročajo tudi drugo škodo, nekatere celo alergije, zato škoda zaradi sajenja invazivnih medovitih vrst v ekosistemih zelo presega kratkotrajne koristi.
Čas setve
- Če medovite rastline zasejemo spomladi, bo ta površina celo leto namenjena opraševalcem. V primeru setve mešanice različnih medovitih vrst rastlin, pa hrano opraševalcem zagotovimo tudi tekom poletja do jeseni.
- Medovite rastline lahko posejemo tudi poleti kot strniščni dosevek, vendar te rastline zacvetijo šele jeseni, ko večina opraševalcev že zaključi svoj življenjski krog. Učinek je zato manjši kot v primeru spomladanske setve.
Sončnice sodijo med medovite kmetijske rastline, ki privabljajo opraševalce.
Foto: Marija Tomšič
Finančna podpora
Za setev medovitih rastlin v obliki naknadnih posevkov lahko pridobite finančno podporo v okviru SOPO sheme INP08.05 Naknadni posevki in podsevki.
