Mlake (male stoječe vode)

Mlake so pomembna življenjska okolja za dvoživke. Tu odlagajo mreste, jajca ali ličinke, nekatere pa se tudi po obdobju parjenja zadržujejo v vodi ali ob njej.

Koristi

Mlake so majhne do velike kotanje s stoječo vodo. V dobro strukturiranih mlakah z različno globokimi predeli je voda stalna, le ob največji suši se izsušijo tudi najgloblji deli. Vodno rastlinje, ki je redno prisotno v stalnih mlakah, nudi dvoživkam skrivališča in mesta za odlaganje jajc.

Izguba vodnih habitatov v povezavi s kmetijstvom je bila prepoznana kot ena izmed ključnih groženj dvoživkam in se dogaja še dandanes. Vodna okolja pa so tudi mnogo več kot pomembne točke biodiverzitete v kmetijski krajini. Večina ključnih ekosistemskih storitev mokrišč, med katere sodijo tudi manjše stoječe vode, je vezanih na uravnavanje razmer v okolju. Ne glede na to, ali gre za tekoče ali stoječe, stalne ali začasne vode, imajo mokrišča zelo pomembno vlogo pri ohranjanju čiste pitne vode in uravnavanju klime. V bližini voda prav tako ne prihaja do prekomernega izsuševanja tal.

Zelena rega na trstičju v mlaki. Foto: Katja Konc

Zelena rega (na sliki) in druge vrste dvoživk mlake uporabljajo kot mrestišča, skrivališča in tudi prehranjevališča.
Foto: Katja Konc

S postavitvijo ograje okrog mlake na pašnikih z večjo obtežbo živine lahko preprečimo evtrofikacijo (prekomerno kopičenje hranil).
Foto: Aja Zamolo

Ključni napotki

Mlako je najbolje vzpostaviti tam, kjer je že bila v preteklosti ali kjer imamo nepropustnost dna že zagotovljeno z glineno podlago.
V neposredni bližini mlake vzpostavimo tudi nova zatočišča, kot so mejice in skladnjaki, in sicer predvsem v krajini, kjer le-teh primanjkuje.
Neprepustnost dna mlake zagotovimo z uporabo naravnih neprepustnih danosti, glinenim nanosom ali uporabo neprepustne folije.
Kotanja naj ima različno globoke predele za zagotavljanje raznolikega vodnega rastlinja in mikropogojev za odlaganje mrestov oziroma jajčec.
Osončenost mlake zagotovimo z odstranitvijo grmovne in drevesne zarasti na zemljišču ali delu zemljišča, kjer bo urejena nova mlaka.
Na brežinah nad najvišjim nivojem vode po vzpostavitvi mlake ponovno razgrnimo travno rušo, ki smo jo dvignili med izkopom mlake.
Vzpostavimo 10–20 m varovalni pas okrog mlake in preprečimo izpostavljenosti gnojevki ali FFS-jem in drugim škodljivim snovem.
V mlako ne vlagamo rib. Če so že prisotne, jih odstranimo.
Če želimo zagotoviti stalnost mlake, jo moramo občasno vzdrževati in s tem zagotavljati primeren habitat za različne vrste dvoživk in drugih na vodo vezanih organizmov.

Kako?

Izbor lokacije mlake

Mlako je priporočljivo urediti na mestu, kjer je nekoč že bila. Če te možnosti ni, je zelo primerno mesto za novo mlako tam, kjer je že naravna kotanja, v kateri občasno zastaja voda, ali pa bi mlaka lahko imela svoj lastni vir vode.
Mlako je priporočljivo vzpostaviti na lokacijah, ki so od intenzivnih kmetijskih površin oddaljene vsaj 10–20 m.
Novo mlako umestimo tako, da bo v celoti osončena. Izogibajmo se mestom, kjer se večji del dneva zadržuje živina ali kjer prenočuje. V izogib izsušitvi je priporočljivo tudi, da mlaka ni preveč izpostavljena vetru.
Mlake ne vzpostavljamo v neposredni bližini ceste (priporočljiv odmik je 250 m od ceste), da ne pritegne večjega števila živali na cesto v času selitev. Prav tako mlake ne umeščajmo tako, da se nahaja med prometno cesto in gozdom.

Velikost, globina in oblika kotanje

Mlaka je lahko različnih velikosti, odvisno od ekoloških zahtev ciljne vrste dvoživke. Za velikega pupka se priporoča velikost med 150 in 300 m², minimalna vodna površina pa naj bo najmanj 100 m². Za hribskega urha je primerna velikost že od 25 m² naprej, podobno velja tudi za rosnico in zeleno rego.
Kotanja mlake naj bo v najglobljem delu globoka 1,5–2 m, saj tako preprečimo, da bi se poleti v celoti izsušila. Mlaka naj ima različno globoke predele glede na naravne danosti zemljišča in položne brežine, da bodo mlade živali lahko prišle iz vode.

Obnova in izkop nove mlake

Izkop nove mlake ali obnova suhih mlak z vidika dvoživk nima časovnih omejitev, medtem ko obnovo (tj. poglobitev ali odstranitev mulja) obstoječih mlak izvajamo v zimskem času (oktober–februar) oz. na območjih prisotnosti močvirske sklednice v oktobru, da se izognemo obdobju prezimovanja. Pri obnovah mlak z dvoživkami se je treba posvetovati s strokovnjaki.
Če obnavljamo že obstoječo mlako, poskušajmo odstraniti mulj, a hkrati ohraniti obstoječe nepropustno dno mlake ter razvito vodno in obvodno rastlinje.
Na mestu mlake ali v njeni neposredni bližini odstranimo grmovje in/ali kakšno posamično drevo (predvsem iz južne in vzhodne strani), tako da bo zagotovljena primerna osončenost vode in da bo v vodi čim manj odpadlega listja. Voda v mlaki se bo tako lahko dovolj segrela, preobrazba ciljnih vrst pa bo zato bolj uspešna.
Travno rušo, ki jo ob izkopu ohranimo, položimo na razgaljene brežine ter s tem preprečimo erozijo in razrast invazivnih rastlin.
Material, ki ostane pri izkopu, lahko uporabimo za vzpostavitev novih zatočišč v neposredni bližini mlake. Izkopani zemlji lahko dodamo lubje, odmrl les, kamenje in podobno ter jo odložimo v manjše kupe severno od mlake.
Mikrolokacijsko je pri odlaganju izkopanega materiala zelo pomembno upoštevati smer toka poplavnih vod (kar je rezultat poplavnih študij), da v primeru poplave ne pride do ponovnega zasutja vodnega telesa.
V neposredni bližini mlake lahko uredimo tudi skladnjak ali druge manjše strukturne elemente, ki živalim služijo kot prezimovališča in zatočišča.

Vzdrževanje mlake

V primeru prekomernega vnosa hranil zaradi živine mlako ogradimo. Mlake ne umeščamo v kotanje, v katere bi se spirala gnojila in druga hranila iz širše okolice.
Obremenitev posamezne mlake lahko zmanjšamo tudi tako, da izkopljemo dodatne mlake, saj se bo tako živina bolj razporedila po pašniku.
Ko opazimo, da se v mlaki nabira mulj in drug rastlinski material do te mere, da se mlaka tekom sezone izsušuje, je čas za obnovo mlake (odvisno od lokacije je to približno na vsaki dve do pet let).
Odstranjeni mulj odložimo toliko stran od mlake, da se zemljina in hranila ne bodo spirala nazaj v mlako tudi ob večjem deževju.
Ribe v mlaki predstavljajo grožnjo dvoživkam, saj aktivno plenijo jajčeca, paglavce in odrasle živali. Uničijo lahko tudi vodno vegetacijo, kamor dvoživke pritrjujejo jajčeca in ki jim zagotavlja skrivališča. Če so ribe že v mlaki, jih izlovimo.

Shematski prikaz vzpostavljene mlake s folijo.
Vir: Center za kartografijo favne in flore

Prikaz vzpostavitve nove mlake s folijo

Finančna podpora

Za vzpostavljanje ali obnovo mlak za dvoživke v kmetijski krajini trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.

V okviru Strateškega načrta SKP je predvidena nova operacija IRP22 Neproizvodne naložbe, povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij SN 2023-2027, v okviru katere bo mogoče predvidoma pridobiti tudi podpore za obnovo mlak.

Pogosta vprašanja

Ali naj mlako ogradimo, če jo vzpostavljamo na pašniku?

Dostop živine je lahko za vzdrževanje mlake koristen, če je mlaka vzpostavljena z debelejšimi nanosi gline, saj živina s kopiti tepta in utrjuje dno mlake ter s tem zagotavlja njeno neprepustnost. Pogosto pa je bolj priporočljivo, če mlako ogradimo in napajanje živine uredimo z iztokom vode iz mlake v korito, ki se nahaja v bližini. Z ograjevanjem namreč zmanjšamo obremenitev mlake zaradi teptanja brežin in iztrebljanja živine (možnost evtrofikacije). Ograjevanje je pomembno predvsem v naslednjih primerih:

če gre za pašnik z večjo obtežbo živali, ki imajo na voljo samo eno ali zelo majhno število mlak,
če mlaka leži v kotlini, v katero dež spira večje količine organskih snovi,
če smo za zatesnitev mlake uporabili folijo, saj jo živali lahko poškodujejo med teptanjem.

Ali bomo imeli zaradi mlake na kmetiji več komarjev?

Vsaka stoječa voda je pogosto zmotno videna kot gojišče komarjev. Ličinke komarjev v cvetličnem lončku polnem vode bodo zlahka končale svoj razvoj, saj v tem okolju nimajo plenilcev, medtem ko je v mlaki popolnoma drugače. V mlaki bo na ličinke prežala cela plejada plenilcev, kot so dvoživke, ličinke kačjih pastirjev in druge večje vodne žuželke. Glavne krivde zato pogosto ne gre pripisati mlaki, temveč raje raziščimo, kje vzpostavljamo ugodne pogoje za razvoj komarjev.

Ali moramo za vzpostavitev mlake pridobiti ustrezna dovoljenja?

V primeru, da načrtovana vodna telesa ne presegajo volumna 250 m³ in globine 2 metrov, kar se še smatra kot enostavni objekt po Gradbenem zakonu (in pod pogojem, da ni predmet gradnje), za vzpostavitev mlake ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. To velja za mlake, ki nimajo svojega vodnega vira. V primeru, da bi se mlaka napajala iz vodnega vira (izvir, potok ali vrtina) ali da leži na vodnem ali priobalnem zemljišču, je treba pridobiti tudi dovoljenje po Zakonu o vodah.

Za vse izkopa mlak na zavarovanih ali varovanih območjih (Natura 2000) je treba pridobiti soglasje, mnenje oziroma dovoljenje pristojnega organa. Za izkop nove mlake, ki ne predstavlja gradnje, se na primer pridobi Dovoljenje za poseg v naravo po 104a. členu Zakona o ohranjanju narave pri pristojni upravni enoti.

Na kmetiji že imamo mlako, a je popolnoma zaraščena. Kako naj jo obnovimo?

Pri obnovah mlak sledimo istim smernicam kot pri vzpostavljanju, vendar je treba paziti glede časa izvedbe. Vsa dela na obstoječih mlakah, ki še držijo vodo, je treba izvajati konec oktobra ali novembra, torej izven aktivne sezone dvoživk. Na lokacijah, kjer so mlake popolnoma izsušene ali zaraščene ali kjer vzpostavljamo nove pa ni potrebe po časovnih omejitvah. Za obnovo in vzdrževanje mlak upoštevajmo zgoraj navedene napotke in se posvetujemo s strokovnjaki.

Video

Vzpostavitev in obnova vodnih habitatov (vir: Center za kartografijo favne in flore)

Gradiva

Dvoživke v naši bližini – mlake
Brošura CKFF z več informacijami o namenu mlak za varstvo dvoživk in navodili za njihovo vzpostavitev.
Preberi več
Določevalni ključ dvoživk Slovenije
Določevalni ključ je namenjen spodbujanju otrok in mladostnikov k spoznavanju čudovitega sveta dvoživk ter aktivnemu raziskovanju narave.
Preberi več