Rosnica

Rosnica je pretežno kopenska vrsta, ki jo lahko opazimo v vodnih okoljih skoraj izključno spomladi – v obdobju parjenja.

Rosnica. Foto: Barbara Zakšek

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? VideoGradiva

Rosnica v Sloveniji

Rosnica je ena izmed štirih vrst rjavih žab, ki živijo v Sloveniji. Razširjena je po vsej Sloveniji do 1.000 m nadmorske višine. Pogostejša je v nižjih in toplejših legah. V Sloveniji je rosnica zavarovana vrsta in uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta. Stanje vrste zaradi odsotnosti monitoringa ni znano.

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Rosnica naseljuje raznolike kopenske habitate, kot so mokrotni travniki, svetli listnati gozdovi, gozdni robovi in mejice, kjer se zadržuje in prehranjuje večji del leta.
  • Od mrestišč, kjer jo lahko opazimo skoraj izključno v obdobju parjenja (februarja in marca), se lahko oddalji tudi do 1 km daleč. Pestri kopenski habitati, kamor se po odlaganju mrestov živali umaknejo, morajo biti zato z mrestišči dobro povezani. V kmetijski krajini te povezave pogosto predstavlja omrežje mejice in ekstenzivnih travnikov.
  • Samice odlagajo mreste posamič in jih pritrdijo na veje ali bilke v stoječih ali počasi tekočih vodah. Rosnica odlaga mreste tudi v hladnejše in globje stoječe ali počasi tekoče vode.
  • Najprimernejša mrestišča so v bližini gozda ali drugih pestrih kopenskih habitatov, ki nudijo veliko skrivališč in plena.
  • Iz jajc se izležejo rastlinojedi paglavci, ki se nato preobrazijo v mlade živali, ki zapustijo vodo. Preobražene živali so velike dober centimeter, zato je pomembno, da bregovi voda niso strmi in brez obvodne vegetacije, saj drugače vode ne morejo zapustiti.
Svetli zemeljski čmrlj. Vsi čmrlji pomladi so matice. Oprašujejo tudi v sadovnjakih. Če se zaradi nepravilne uporabe FFS zastrupijo, propade celotno gnezdo. Foto: Danilo Bevk

Za rosnico je značilen podaljšan gobec ter svetlo obarvana trebušna stran in grlo, ki sta brez pik ali lis.
Foto: Aja Zamolo

Oglašanje skupine samcev rosnice.
Audio: Tomi Trilar (Prirodoslovni muzej)

eliko črno-rdeči čmrlj. Ključni za preživetje čmrljev so pisani travniki. Foto: Danilo Bevk

Mrest rosnice, značilno pritrjen na vodno rastlinje.
Foto: Aja Zamolo

Kaj je to mrest?

Skupek jajc, ki ga odlagajo t. i. brezrepe dvoživke, imenujemo mrest. Njegova oblika je vrstno značilna. Pri rosnicah samice mreste odlagajo posamično in jih pritrjajo na vejice ali drugo vodno vegetacijo. V obdobju parjenja samec in samice tvorita paritveni objem, v katerem se samec samice tesno oprime s hrbtne strani. Jajca, ki jih odlaga samica, samec sproti oplojuje. Iz oplojenih jajc se pri brezrepih dvoživkah izležejo paglavci.

Dejavniki ogrožanja

Rosnico pri nas ogroža izginjanje stoječih voda zaradi izsuševanja, zasipavanja in sprememb rabe ter spremembe kakovosti voda zaradi onesnaževanja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in komunalnih odplak. Rosnica se seli na relativno dolge razdalje in jo v zgodnjih pomladanskih dneh pogosto opazimo tudi na cestah, na t. i. črnih točkah povozov dvoživk.

Ogroža jo tudi:

  • intenziviranje rabe travnikov in spreminjanje travnikov v njive,
  • intenzivna paša, zaradi katere lahko pride do evtrofikacije voda na pašnikih,
  • opuščanje kmetijske rabe, zaradi katere pride do kopičenja mulja in zasenčenja voda,
  • ekološke pasti – vode s prestrmimi bregovi in brez vodne vegetacije,
  • poenotenje kmetijske krajine in sečnja obrežne vegetacije, mejic in ostalih krajinskih značilnosti,
  • vnos rib, ki plenijo mreste, paglavce in mlade živali ali pa objedajo vodno vegetacijo, na katero rosnica pritrjuje mreste,
  • povečana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil v kmetijstvu,
  • urbanizacija in cestna infrastruktura.
eliko črno-rdeči čmrlj. Ključni za preživetje čmrljev so pisani travniki. Foto: Danilo Bevk

Rosnice takoj po mrestenju zapustijo vodo in se preostali del leta zadržujejo na kopnem.
Foto: Aja Zamolo

Kako lahko pomagam?

Ohranimo in obnavljajmo stoječe vode

Ohranjajmo obstoječe stoječe vode, kot so mlake in kali. Ko takšne vode presušijo prehitro, da bi omogočile preobrazbo paglavcev v mlade živali, ki preidejo na kopno, jih je treba obnoviti. V večini primerov to ni pogosteje kot na pet let. Obnovimo jih z odstranjevanjem mulja, zagotavljanjem nepropustnosti dna in ohranjanjem osončenosti. Po potrebi poskrbimo tudi za odstranjevanje rib. Nikoli ne obnavljamo hkrati vseh voda na nekem območju, ampak jih ohranjamo v različnih sukcesijskih stanjih oz. stopnjah zaraščanja.

Vzpostavimo novo mlako

V bližini gozdnega roba ali mejice (najbolje na ekstenzivnem pašniku ali travniku) lahko vzpostavimo tudi novo mlako z dovolj plitvinami in položnimi brežinami.

Ohranimo mejice in skupine dreves

Preprečimo odstranjevanje obstoječih mejic in skupin dreves, ki so ključnega pomena za selitve dvoživk med kopenskimi in vodnimi habitati. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij. Pritalni del mejice naj bo raznolik in naj vsebuje elemente kot so zeleni odrez, štori in skale. Zeliščni pas pokosimo na vsakih nekaj let, v kolikor so prisotne invazivne rastlinske vrste pa vsaj enkrat na leto. Do roba obdelovalne površine vzpostavimo tudi širši travniški pas, ki ga kosimo letno.

Zasaditev mejic

Z zasaditvijo drevesne ali grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za rosnico. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, predvsem v bližini mlak. Mejico umestimo tako, da se njena linija ne zaključi ob prometni cesti. Izberimo avtohtone drevesne (npr. maklen, jesen, brek, dob) in grmovne vrste (npr. glog, brogovito, rdeči dren, črni trn in črni bezeg).

Ekstenzivna raba travinja

Na travnikih opravimo največ dve košnji na leto, te pa izvedemo na enega izmed naravi prijaznih načinov. Višina košnje naj bo nad 15 cm. Zmanjšajmo obseg gnojenja oz. se mu, če se le da, odpovejmo. V pasu 10–20 metrov okrog mlak, počasi tekočih potokov in drugih mrestišč rosnice ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev in ne gnojimo. Najbolje je, da tam vzpostavimo ekstenzivne travnike s pozno košnjo ali pašnike z zmanjšano obtežbo. Izognimo se uporabi kmetijske mehanizacije zvečer in ponoči, ko so dvoživke najbolj aktivne.

Ekstenzivna paša in dostop živine do mlake

Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna. Na pašnikih z večjo obtežbo in kjer so mlake na dnu vrtač in podobnih reliefnih struktur, je priporočljivo, da mlako ogradimo, da preprečimo povečan vnos organskih snovi. Za napajanje pašne živali lahko vodo speljemo iz mlake v korito.

Ohranjanje mokrotnih travnikov

Mokrotni travniki so primerno kopensko okolje za prehranjevanje rosnice, vendar jih danes pogosto ogroža intenzifikacija njihove rabe in premena v njive. Prednostno takšne travnike kosimo pozno in se izogibajmo gnojenju in poglabljanju melioracijskih jarkov, saj s tem površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih vrst, kot je zlata rozga.

Spomladi vozimo previdno

Rosnice so med prvimi dvoživkami, ki se odpravijo iz kopenskih habitatov (gozdovi, mejice ali drugi manjši strukturni elementi v krajini, kjer živali prezimujejo) na mrestišča in pri tem pogosto prečkajo ceste. To lahko v nižjih legah opazujemo že v prvih otoplitvah v februarju. Kjer selitvene poti prečkajo ceste, prihaja do večjih povozov (t. i. črne točke). Med vožnjo bodimo v tem času zato posebej pozorni in prilagodimo hitrost. Kritičen čas je predvsem zvečer in ponoči, saj takrat selitev poteka najbolj intenzivno.

Video

Varstvo dvoživk in plazilcev v kmetijski krajini
Aja Zamolo (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)

Gradiva