Postavitev prež za ujede, sove in žužkojede ptice

V odprti kmetijski krajini, trajnem nasadu in okolici kmečkih poslopij lahko z namestitvijo prež nekaterim pticam zagotovimo primerno lovno mesto. S tem pripomoremo k naravnemu uravnavanju številčnosti škodljivcev.

Koristi

Določene ujede, sove in žužkojede vrste ptic pri lovu uporabljajo visoke strukture (preže), ki jim omogočajo lažjo zaznavo plena. Ptice s prež lovijo predvsem glodavce, žuželke in druge majhne talne živali, ki živijo na njivah, travnikih, vrtovih in v okolici kmečkih poslopij. Njihov plen so torej pogosto živali, ki se v kmetijstvu smatrajo kot škodljivci.

Zaradi homogenizacije kmetijske krajine se izgubljajo naravne preže, kot so posamezna drevesa in grmi, mejice in visoke steblike. Namesto njih ptice v intenzivni kmetijski krajini pogosto uporabljajo antropogene strukture, kot so električni drogovi in daljnovodi, vendar te niso vedno na voljo in niso ustrezne višine za nekatere vrste, za večje ptice pa so tudi nevarne zaradi možnosti električnega udara.

S postavitvijo prež lahko v kmetijski krajini izboljšamo prehranjevalni habitat ujed in sov. Raziskave v tujini so ugotovile, da postavitev umetnih prež v okolju brez naravnih prež pozitivno vpliva na pojavljanje ujed. Med njimi bosta preže najraje uporabljali kanja in postovka, med sovami pa lesna sova in mala uharica. Če imamo srečo, lahko prežo uporabi tudi katera od redkejših sov, na primer veliki skovik, čuk ali pegasta sova. Tudi manjše žužkojede ptice, kot so rjavi srakoper, sivi muhar in šmarnica, pogosto lovijo s prež. Zaradi svoje izpostavljenosti lahko preže opravljajo tudi funkcijo pevskih mest.

Visoke strukture določenim omogočajo ptican lažjo zaznavo plena. V krajini, kjer obnova naravnih struktur, kot so drevesa in grmi, ni mogoča, tem vrstam ptic lahko pomagamo s postavitvijo preže.
Foto: Damijan Denac

Kako?

Oblika preže in postavitev

Preža naj bo visoka 2,5 do 4 metre in ima premer med 10 in 20 centimetrov. Takšna preža je primerna tudi za zgoraj omenjene vrste žužkojedih ptic.
Preža naj bo iz naravnega materiala. Lesena, primerno trda okroglica iz robinije ali drugega trpežnega lesa je najboljša izbira tudi s finančnega vidika.
Na vrhu preže lahko pravokotno na glavni kol privijemo 40–50 cm dolgo letev (preža v obliki črke »T«), da bodo imele večje ptice na njej več prostora. Takšno prežo orientiramo tako, da je pravokotna letev na vrhu preže poravnana z linijo vzhod-zahod, kar ptici na njej zagotovi najboljšo osvetlitev pri oprezanju za plenom.
Spodnji del kola naj bo v tla zabit vsaj pol metra, da bo preža dovolj stabilna.
V primeru, da je postavljena preža višja od 4 metrov, jo lahko dodatno učvrstimo tako, da ob glavno navpično os zapičimo en ali dva kola in ju povežemo z glavno osjo, oz. ju nanjo privijačimo.

Izbira lokacije

Prežo postavimo na vrt ali na rob njive ali travnika. Robne površine so tiste, kjer naštete ptice najdejo največ hrane, še posebej v primeru njiv. Tudi preža v osrednjem delu njive ali travnika bo koristna, ampak pogosto moteča pri kmetijskih opravilih.
Lovišče lahko pticam še dodatno obogatimo z vzpostavitvijo travniškega pasu.
Prežo postavimo v odprti krajini, kjer v bližini ni drugih naravnih ali umetnih prež. Če postavljamo več prež, je priporočljiva gostota približno 1 preža na 2 ha površine.
Na vrtovih v urbanem okolju, kjer se ujede ne pojavljajo, lahko vlogo preže za manjše žužkojede ptice, kot sta šmarnica in sivi muhar, odlično opravljajo tudi fižolovke.

Nasvet

Če ne opazimo, da bi ptice prežo uporabljale čez dan, lahko preverimo, če jo morda ponoči uporabljajo sove. To najlažje naredimo tako, da pod prežo pogledamo za morebitnimi izbljuvki. To so približno 5–8 centimetrov veliki skupki dlake, perja, kosti in ostalih neprebavljivih delov plena, ki jih sove in ujede izbljuvajo. Njihova prisotnost nam posredno razkrije uporabo preže.

Postavitev prež ob robu kmetijskih zemljišč.
Foto: Damijan Denac

Finančna podpora

V okviru Sheme za okolje in podnebje je na voljo ukrep INP08.11 Ohranjanje biodiverzitete v trajnih nasadih, kjer lahko med drugim pridobite tudi finančno podporo za postavitev preže za ujede. Pogoji za vpis v ukrep:

ukrep se izvaja na celotnem območju Slovenije,
izvaja se lahko na delu površin intenzivnih sadovnjakov, vinogradov in oljčnikov,
obveznost traja eno leto,
voditi je treba evidenco o delovnih opravilih,
obtežba z živino ni relevantna.

Na vrtovih, robovih travnikov in njiv je postavitev preže prostovoljne narave in zanjo trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore.