Pegasta sova

Pegasta sova je najredkejša vrsta sove, ki redno gnezdi v Sloveniji. Naseljuje odprto kulturno krajino, v kateri je vezana na bližino naselij.

Pegasta sova. Foto: Gregor Bernard

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Gradiva

Pegasta sova v Sloveniji

Pegasta sova ima pri nas dve populacijski jedri, ki ju naseljujeta različni podvrsti. Na vzhodu Slovenije so zanjo najpomembnejša območja Dravsko-Ptujsko polje, Murska ravan, Bela krajina in Krško-Brežiško polje, ki jih naseljuje temnejša podvrsta T. a. guttata. V zahodni Sloveniji jo najdemo predvsem v Vipavski dolini in Koprskih brdih, kjer gnezdi svetlejša podvrsta T. a. alba. Na Ljubljanskem barju sta bili zabeleženi obe podvrsti, a je danes pegasta sova tam izjemno redka, morda celo izumrla.

Zaradi svoje redkosti spada pegasta sova pri nas med močno ogrožene vrste. Žal spremembe njene populacije niso ovrednotene, saj monitoring ni vzpostavljen. Rezultati priložnostih popisov namigujejo, da je marsikje postala zelo redka ali pa je celo izginila (npr. z Ljubljanskega barja).

Pegasta sova. Foto: Gregor Bernard

Pri nas je pogostejša temnejša podvrsta pegaste sove.
Foto: Gregor Bernard

Gnezdilnica pegaste sove. Foto: Gregor Bernard

Gnezdilnica za pegasto sovo, pritrjena na poslopje.
Foto: Gregor Bernard

Pegasta sova. Foto: Gregor Bernard

Pegasta sova se hrani predvsem z glodalci.
Foto: Gregor Bernard

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Pegasta sova prebiva v odprti, nižinski kulturni krajini. Zaradi izbire gnezdišč je vezana na bližino naselij.

  • Gnezdi na podstrešjih cerkva, gradov, skednjev, skladišč in drugih redko obljudenih zgradb, zasede pa tudi gnezdilnice na prostem in večja dupla.

  • Prehranjuje se večinoma z malimi sesalci, večinoma glodalci, ki jih lovi v odprti mozaični krajini v okolici gnezda (do dva kilometra daleč).

  • Pri nas pegasta sova lovi izključno ponoči. Za lov uporablja predvsem travinje, robove polj in mokrišča, kjer so prisotne mejice ali osamljena drevesa, ki jih uporablja za prežo.

  • Največja gostota njenega plena je v visoki travi s steblikovjem, kjer najdemo debelo plast opada. Takšno vegetacijo najdemo na ekstenzivnih travnikih, cvetnih pasovih na robovih njiv in nepokošenih predelih travnikov, zato so to zanjo še posebej pomembna zemljišča.

  • Na potek gnezditve močno vpliva količina plena, saj ima lahko pegasta sova v dobrih letih (ti. mišjih letih) lahko tudi dve legli na leto. Gnezditev se običajno začne marca ali aprila in lahko traja do jeseni.

  • Pegasta sova je stalnica, zato osebki zimo preživijo sami ali v paru in so pogosto teritorialni tudi izven gnezditvene sezone. Mlade ptice lahko po gnezditvi prepotujejo večje razdalje (več kot 300 km) v iskanju novega teritorija.

Dejavniki ogrožanja

Izguba gnezdišč je v tujini glavni dejavnik, ki povzroča upadanje populacij pegaste sove. Tudi pri nas so primerne odprtine v mnogih cerkvah, starih domačijah in hlevih ter drugih objektih danes zamrežene ali zaprte, nadomestnih gnezdišč pa ni. Zaradi izginjanja travnikov in povečane rabe fitofarmacevtskih sredstev izginja tudi njen lovni habitat in se zmanjšuje količina plena.

Pegasta sova je tudi precej pogosta žrtev prometa, saj med nočnim lovom pride do trkov z vozili. Tovrstne naključne smrti imajo lahko velik negativen vpliv na maloštevilne in izolirane populacije.

Sove so žal pogosto žrtev prometa. Na fotografiji reševanje lesne sove, ki jo je zbil neznani voznik, nato pa brezbrižno odpeljal.
Foto: Katja Konc

Kako lahko pomagam?

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo. Pegasta sova običajno naseljuje precej intenzivno krajino, zato so tovrstni pasovi zanjo zelo pomembni.

Koti njiv

Travniškim pasovom podobne površine lahko vzpostavimo tudi v kotih njive, še posebej ob mejicah in jarkih. Predstavljale bodo dodaten lovni habitat za pegasto sovo in koristile vsem živalim v kmetijski krajini. Vzpostavimo in upravljamo jih na enak način kot travniške pasove, veliki pa so lahko od okrog 7 x 7 m do 0,5 ha.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo pegasti sovi zagotovili več hrane in zmanjšali možnost zastrupitve, povečala pa se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas.

Gojenje raznolikih kultur

Z gojenjem raznolikih kultur in izogibanjem velikim monokulturnim njivam ohranjamo pestro življenjsko okolje z več viri hrane za pegasto sovo.

Travniški pasovi na velikih njivah

Na zelo velikih njivah, večjih od 20 ha sklenjene površine ali širine več kot 400 m, vzpostavimo 2 metra široke travniške pasove z domorodnimi travniškimi rastlinami tudi na sredini zemljišča. Na vsaki strani pasu moramo iz tretiranja s FFS izvzeti 5–10 metrov širok prehodni pas. Pasove vzpostavimo največ 250 m narazen. Najlažje je, če so vzpostavljeni v smeri utečenih poti obdelave. Če je njiva na nagnjeni legi, naj pasovi potekajo vzporedno s pobočjem, saj bodo tako pomagali tudi pri zmanjševanju erozije tal in spiranju hranil.

Nepokošeni deli travnikov

Pegasti sovi bomo pomagali, če robov in kotov travnika ne pokosimo. Nepokošeni deli naj bodo vsako leto na drugem delu travnika, da ne pride do zaraščanja z grmovnicami. S tem bomo povečali količino hrane ter lovnega habitata.

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki so pomembna prehranjevališča pegaste sove. Ohranjamo jih predvsem z izogibanjem gnojenju ter s pozno košnjo, ki jo opravimo na naravi prijazen način.

Robovi pašnikov

Robove pašnikov (vsaj 2 m) lahko izvzamemo iz paše in jih kosimo na dve leti, pri čemer v enem letu ne pokosimo vseh površin. To je še posebej priporočljivo za robove ob mejicah in jarkih.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Krajinski elementi, kot so mejice ter posamezni grmi in drevesa, so velikega pomena za pegasto sovo, zato se izogibajmo njihovemu odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.

 
Postavitev prež

S postavitvijo preže bomo pegasti sovi olajšali dostop do hrane. Postavimo jo na rob ali osrednji del njive oziroma travnika. Smiselno jo je postaviti tja, kjer v bližini ni drugih naravnih ali umetnih prež.

 

Ohranimo velike line in odprta podstrešja

Pri obnovi starejših in redko obljudenih delih kmečkih poslopjih ohranimo odprte vsaj 20 x 20 cm velike line, skozi katere lahko pegasta sova vstopi v podstrešje in tam gnezdi.

Namestimo gnezdilnico za pegasto sovo

Izdelamo lahko tudi gnezdilnico, ki jo namestimo vsaj 3 m visoko na plenilcem nedostopno mesto v redko obljudenem objektu. Vhod v gnezdilnico naj bo dobro viden s točke, kjer lahko sova vstopi v objekt, saj ta ne išče zaboja, temveč odprtino primerne velikosti. Gnezdilnico postavimo vsaj 1 km stran od večjih prometnic (avtocest in prometnih regionalnih cest). Lahko postavimo tudi dve gnezdilnici, ki sta približno 500 m oddaljeni med sabo, s čimer povečamo možnost, da bo v eni izmed njih gnezdila pegasta sova.

Omejimo rabo rodenticidov

V poslopjih omejimo uporabo rodenticidov ali pa se ji v celoti odpovemo. Pegasta sova se prehranjuje skoraj izključno z majhnimi sesalci, kot so miši, voluharice in rovke, zastrupljen plen pa je zanjo lahko usoden.

Ponoči vozimo previdno


Sove lovijo svoj plen ponoči in so zato pogosta žrtev trkov z avtomobili. Pri nočni vožnji skozi odprto kmetijsko krajino bodimo še posebej previdni. S tem skrbimo tudi za svojo varnost.

Gradiva

Pegasta sova
(vir: BBC Earth)