Suhi zidovi

Suhi zidovi so tradicionalne strukture iz kamna, ki v kmetijski krajini nimajo le kulturnega pomena, temveč živalim zagotavljajo skrivališča, mesta za odlaganje jajc, prezimovališča, parišča in mesta za sončenje.

Suhi zid. Foto: Aja Zamolo

Koristi

Suhi zidovi (tudi suhozidi) so linijske kamnite strukture brez veziva, ki jih je človek pogosto naredil vzdolž lastninskih meja med zemljišči z namenom razmejitve zemljišč, odstranjevanja kamnov z obdelovalnih površin zaradi lažje košnje in oranja ali podpore ob grajenih terasah in poljskih poteh. Danes je vse bolj prepoznan tudi njihov pomen za biodiverziteto. V vse bolj poenoteni krajini predstavljajo zatočišča, prezimovališča, skrivališča in tudi selitvene poti za mnoge vrste plazilcev, dvoživk, ptic in nevretenčarjev.

Suhi zidovi pritegnejo predvsem toploljubne vrste, kot so kuščarice in kače, ki si na njih poiščejo ustrezna mesta za sončenje, hkrati pa jim množica razpok med kamenjem nudi dovolj skrivališč in mest za odlaganje jajc. Biodiverziteta, ki je vezana na te krajinske elemente, se poveča tudi z grmi in drevesi, ki pogosto spremljajo suhe zidove.

Suhi zid. Foto: Aja Zamolo

Suhi zidovi so pomemben del kulturne krajine in dediščine.
Foto: Aja Zamolo

Skladnjak. Foto: Katja Konc

Biodiverziteta vezana na suhe zidove se poveča tudi s prisotnostjo grmov in dreves, ki pogosto spremljajo te krajinske elemente.
Foto: Katja Konc

Ključni napotki

  • Suhe zidove umeščamo tako, da so osončeni, v zavetrju in na območjih, kjer ni možnosti poplav.
  • Zagotovimo, da so v neposredni bližini kakovostni kopenski habitati, kot so gozdovi, gozdni otoki in mejice, do katerih živali lahko zlahka pridejo (najbolje preko travnika ali pašnika).
  • Suhi zidovi naj bodo trajno na istem mestu.
  • V pasu 10 do 20 metrih okrog suhega zidu ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev ali drugih živalim škodljivih snovi.

Kako?

  • Suhi zidovi so elementi, ki jih je prvenstveno pomembno ohranjati tam, kjer že so. So trajne strukture, ki nudijo bivališče že desetletja, zato so obnove izredno pomembne.
  • Strukturni elementi, kot je suhi zid, morajo biti povezani z mejicami, grmišči ali zaplatami gozda, sicer je za živali prehajanje med življenjskimi okolji oteženo.
  • Najboljše je, da element vzpostavimo na južni osončeni strani – ob gozdnem robu, mejici ali pasu obrežne vegetacije.
  • Suhi zid bo lahko opravljal svojo funkcijo zgolj, če zagotovimo njegovo stalnost. Odstranjevanje tovrstnih elementov iz krajine je lahko zelo škodljivo, saj tako živalim odvzamemo skrivališča, ali pa jih celo zmotimo med hibernacijo ali uničimo že odložena jajca.
  • Ključna prednost suhih zidov pred ostalimi grajenimi linijskimi elementi so skrivališča – vmesni prostori med kamenjem in skalami, kamor se lahko živali skrijejo pred plenilci. Suhi zid zato zgradimo na tradicionalen način z nalaganjem kamenja, brez betoniranja in zapolnjevanja razpok.
  • Pri gradnji in obnovi suhih zidov uporabljajmo kamnine lokalnega izvora.
  • Celovite obnove suhih zidov naj se izvajajo pazljivo. Če med obnovo naletimo na jajca ali prezimujočo žival, z obnovo nemudoma prenehamo in skušamo ustvariti prvotne pogoje. Prednostno obnove izvajamo jeseni, ko živali še ne prezimujejo, prav tako pa ni prisotnih jajc.
  • Suhi zid je najbolje vzdrževati sproti vsako leto, kar lahko naredimo z rednimi obhodi in ročnim popravljanjem zrušenega skalovja.
  • V izogib pretirani razrasti lesne vegetacije ob suhem zidu je grmovje in drevje občasno smiselno nekoliko razredčiti, vendar za večjo biotsko pestrost poskrbimo, da je nekaj lesne vegetacije vedno prisotne. Za živali so pomembni predvsem grmi z gosto pritalno vegetacijo.
  • Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je za plazilce, dvoživke in druge živali škodljiva, zato okrog suhih zidov zagotovimo vsaj 10–20 m širok varovalni pas, kjer se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev.
  • Najbolje je, da je varovalni pas travnik ali pašnik, po možnosti ekstenzivno upravljan, saj z vzdrževanjem nizke vegetacije ohranjamo tudi primerno osončenost suhih zidov

Finančna podpora

Za vzpostavljanje ali obnovo suhih zidov v okviru Skupne kmetijske politike trenutno ni mogoče pridobiti finančne podpore. Podporo za obnove občasno nudijo nekatere lokalne skupnosti preko občinskih razpisov. Suhi zidovi so vključeni v Evidenco krajinskih značilnosti, ki jih je treba ohranjati v skladu s sistemom Pogojenosti (DKOP 8).

Video

Kraški suhi zid (vir: Visokošolsko središče Sežana)

Pogosta vprašanja

Suhe zidove so v preteklosti uporabljali za razmejevanje zemljišč kot tudi za vzpostavljanje ograd za živino. Za preprečitev prehoda preko suhega zida so rešitve različne, tudi odvisne od pašnih živali. Včasih zadostuje že obnova in povišanje suhega zida, mnogi pa se poslužujejo tudi električnih pastirjev, ki jih namestijo na vrh suhega zida.

Lesna vegetacija ob suhem zidu lahko še poveča njegov pomen za ohranjanje biotske pestrosti. Za živali so pomembni predvsem grmi z gosto razraslo pritalno krošnjo, ki jim nudi več kritja. Aktivna zasaditev lesne vegetacije običajno ni potrebna, saj se bo z nekaj leti ob primernem vzdrževanju zarasla sama. Če to vseeno želimo, potem uporabimo avtohtone lesne vrste – z vidika živali so koristne predvsem plodonosne in trnate vrste, kot so črni trn, kalina, glog, rumeni dren, bezeg in dobrovita. V suhi zid ni dobro umeščati večjih dreves, saj lahko njihove korenine suhi zid porušijo. Lesno vegetacijo ob suhem zidu vzdržujemo podobno kot mejice.

Kače predstavljajo pomemben člen v prehranjevalnih verigah. S svojim plenjenjem lahko na kmetiji poskrbijo, da se mali glodavci ne namnožijo preveč. Hkrati so izredno plašne živali, ki se bodo človeku umaknile. V primeru, da vam kača zaide v gospodarsko poslopje ali hišo in ne veste kako ravnati, se lahko obrnete na Kačofon (📞 040 322 449, 📧 kaca.telefon@gmail.com) ali Herpetološko društvo (📞070 171 414, 📧 info@herpetolosko-drustvo.si), kjer vam bodo strokovnjaki podali napotke, kako postopati.

Gradiva

Več informacij o kulturni dediščini in obnovi suhih zidov lahko izveste, če stopite v stik s Partnerstvom za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje.