Kače
Pri mnogih ljudeh je še vedno prisoten strah pred kačami, a je zavedanje o njihovi ogroženosti in vlogi v prehranskih spletih vse večje.
Kače v Sloveniji
V Sloveniji živi 11 vrst kač. Druži jih podolgovato telo brez nog. V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač, ki imajo lahko človeku nevaren ugriz. Kače so izredno plašne živali, ki se bodo človeku umaknile, če se mu le lahko. Srečamo jih lahko v raznolikih življenjskih okoljih, kot so gozdni robovi, bregovi voda, kamniti kraški tereni in tudi v visokogorju. Zagotovo marsikomu ni nenavaden tudi pogled na goža v kompostnem kupu ali smokuljo na škarpi. Kače predstavljajo pomemben člen v prehranjevalnih verigah. S svojim plenjenjem lahko na kmetiji poskrbijo, da se mali glodavci ne namnožijo preveč.
Kaj kače potrebujejo?
-
Kače potrebujejo soncu izpostavljena mesta za sončenje in v neposredni bližini tudi skrivališča ter mesta za odlaganje jajc.
-
Strukturni elementi, ki plazilcem v kmetijski krajini nudijo prezimovališča, parišča, prehranjevališča in mesta za odlaganje jajc, so mejice, skale in kamenje, štori, odrez lesne vegetacije, kompostni kupi, skalnjaki in suhi zidovi. Ti elementi morajo biti stalni. Razdirati jih ne smemo pozimi, ko kače v njih prezimujejo, in tudi ne poleti, ko tam odlagajo jajca.
-
Mokrišča, kot so mokrotni travniki, potoki, jarki ali mlake, v kmetijski krajini plazilcem nudijo vir pitne vode, zarast okoli njih pa skrivališča in večjo količino dostopne hrane.
-
Kače so plenilci. Manjši osebki se pri nas prehranjujejo predvsem z nevretenčarji, večji pa plenijo tudi manjše vretenčarje (npr. glodalce, ptice in ribe, pa tudi druge plazilce in dvoživke).
-
Mejice so pomembni ekološki koridorji za kače in tudi preostale plazilce. Zanje je ključnega pomena pritalni del mejice, ki mora biti sestavljen iz lesnega odreza, kamnov, skal, hlodovine in drugih materialov, ki jih sicer iz kmetijske krajine pogosto odstranjujemo.
Belouško (zgoraj) in kobranko (spodaj) najpogosteje najdemo v bližini stoječih in tekočih voda, saj njun plen predstavljajo dvoživke in ribe.
Foto: David Knez
Dejavniki ogrožanja
V kmetijski krajini se kače zadržujejo v mejicah, ob ekstenzivnih travnikih in ob bregovih vodotokov in jarkov, kar kaže na pomembnost robnih habitatnih tipov in krajinskih značilnosti, ki so značilni za mozaično krajino. Poglavitni razlog za zmanjšanje številčnosti kač v Sloveniji in drugje v Evropi je zato izguba tovrstnih življenjskih okolij zaradi poenotenja oziroma izgube mozaičnosti krajine in intenzifikacije rabe kmetijskih zemljišč. Pri slednji je z vidika kač problematično predvsem intenziviranje rabe travnikov, spreminjanje travnikov v njive ter povečana fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu.
Ogroža jih tudi:
-
opuščanje kmetijske rabe, saj zaradi zaraščanja pride do zasenčenja mest za sončenje,
-
odstranjevanje suhih zidov, kamnitih škarp in ostalih kamnitih elementov v krajini,
-
intenzifikacija rabe kmetijskih zemljišč, ki vpliva na združbe plena kač,
-
cestna infrastruktura, zaradi katere se poveča možnost povozov kač,
-
namerno preganjanje.
Your Content Goes Here
Modrasa v Sloveniji najdemo tudi v kulturni krajini, a je kot vse kače precej plašen in se ljudem hitro umakne.
Foto: David Knez
V kulturni krajini pogosto srečamo nestrupenega navadnega goža.
Foto: Aja Zamolo
Kako lahko pomagam?
Ohranjanje ekstenzivnih travnikov
Na travnikih opravimo največ dve košnji na leto, ti pa izvedemo na enega izmed naravi prijaznih načinov. Višina košnje naj bo nad 10 cm. Zmanjšajmo obseg gnojenja oziroma se mu, če se le da, odpovejmo.
Ohranimo mejice, posamezne grme in obrežno vegetacijo
Krajinske značilnosti s pestrostjo elementov in osončenosti kačam nudijo mesta za sončenje, prehranjevanje, odlaganje jajc in prezimovanje. Za živali je najbolj koristno, če ti elementi na istem mestu ostanejo dolga leta, zato preprečimo njihovo odstranjevanje. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.
Vzdržujmo raznolik zeliščni in pritalni del mejice
Pritalni del mejice naj bo raznolik in naj vsebuje elemente, kot so zeleni odrez, štori in skale. Zeliščni pas pokosimo na vsakih nekaj let, v kolikor so prisotne invazivne rastlinske vrste pa vsaj enkrat na leto. Do roba obdelovalne površine vzpostavimo tudi širši travniški pas, ki ga kosimo letno.
Zasadimo nove mejice
Z zasaditvijo drevesne ali grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za kače. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč na način, da vzdržujemo povezanost s širšo mrežo mejic na območju. Mejico umestimo tako, da se njena linija ne zaključi ob prometni cesti. Izberimo avtohtone drevesne (npr. maklen, jesen, brek, dob) in grmovne vrste (npr. glog, brogovito, rdeči dren, črni trn in črni bezeg).
Vzpostavimo skladnjake
Z združevanjem različnih materialov (prst, les in kamen) in njihovim vkopavanjem dobimo »skladnjak«, ki lahko služi več namenom – kot prezimovališče, mesto za sončenje, odlaganje jajc ali preprosto kot skrivališče.
Vzdržujmo suhe zidove
Na suhih kraških travnikih in pašnikih ohranjajmo suhe zidove in kupe kamenja.
Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev
Z zmanjšanjem rabe pesticidov in še posebej rodenticidov, bomo kačam zagotovili več hrane, zmanjšala pa se bo možnost zastrupitve. Vzpostavimo 10–20 metrov širok varovalni pas ob krajinskih značilnosti (mejice, suhi zidovi), kjer ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev.
Pogosta vprašanja
Video
Varstvo dvoživk in plazilcev v kmetijski krajini
Aja Zamolo (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)