Obrežna vegetacija

Obrežna vegetacija je linijsko lesnato, grmičasto ali zelnato rastje vzdolž vodotoka, ki prispeva k ohranjanju kakovosti vode in biotske pestrosti, še posebej v kmetijski krajini.

Obrežna vegetacija. Foto: Nika Kogovšek

Koristi Ključni napotki Kako? Finančna podpora Pogosta vprašanja

Koristi

Obrežna vegetacija senči vodno gladino, upočasnjuje veter in posledično tudi izmenjavo toplote med vodo in zrakom. Koreninski sistem obrežne mejice utrjuje brežine in zmanjšuje hitrost toka. Hkrati se povečuje privzem vode v okolico, s čimer se voda zadržuje v pokrajini, izhlapevanje pa je zaradi že omenjene neprepišnosti in osenčenosti manjše. Obrežna vegetacija je koristna tudi zato, ker lahko deloma prestreza spiranje gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v vodotoke in zmanjšuje erozijo tal.

Z ohranjanjem in vzpostavitvijo obrežnih mejic ohranjamo in izboljšujemo kakovost vode tako za vodne živali kot za človeka ter ohranjamo pestra življenjska okolja tudi za kopenske vrste, kot so mali sesalci.

Obrežna vegetacija-gnezdo. Foto: Katja Konc

Obrežna vegetacija nudi zatočišče mnogim kopenskim vrstam, kot so na primer ptice, ki v njej pogosto gnezdijo.
Foto: Katja Konc

Obrežna vegetacija. Foto: Aja Zamolo

Obrezovanje, redčenje in sečnjo obrežne mejice opravimo v zimskem času.
Foto: Aja Zamolo

Ključni napotki

  • Pri strukturiranosti in vzdrževanju obrežne mejice veljajo iste smernice kot pri vzpostavitvi in vzdrževanju mejic, ki ležijo med kopenskimi zemljišči.

  • Upravljanje z obrežno vegetacijo je vezano na področno zakonodajo (vode, kmetijstvo in narava). Lastniki sami jo neposredno vzdržujemo ob vodah 2. reda.

  • Obrezovanje, redčenje in sečnjo dreves opravimo v zimskem času, najprimernejši čas je med oktobrom in februarjem, pri čemer ne posegamo v vodo.

  • Če obrežna vegetacija meji na kmetijsko zemljišče, poskrbimo, da s kmetijskimi opravili vanjo ne posegamo.

  • Ob obrežni vegetaciji vzpostavimo prehodni pas v širini vsaj 5 metrov (odvisno od velikosti vodotoka), kjer ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, saj so ta za živali škodljiva. Še bolje je, če ta pas trajno zatravimo v travniški pas.

Kako?

  • Stalnost obrežne vegetacije je ključna tako zaradi vpliva na kakovost vode kot zaradi vrst, ki so vezane nanjo. Odstranjevanje tovrstnih značilnosti iz krajine je lahko zelo škodljivo, saj tako živalim odvzamemo skrivališča, prezimovališča ali gnezdišča. Prav tako mnoge vrste sledijo obrežne vegetaciji in se po njej orientirajo. Odstranitev vegetacije lahko tako pomeni prekinitev selitvenih poti in povezljivosti različnih območij.
  • Obrežno vegetacijo nikoli ne odstranimo v celoti, temveč posegamo le tam, kjer je to nujno.

  • Z vzdrževalnimi deli (posek in redčenje) ne spreminjajmo strukturiranosti obrežne mejice, ki naj vključuje tako drevesa in grmičevje kot pas zelnatih rastlin.
  • Ohranjajmo pester pritalni del mejic, ki lahko sestoji iz vejevja, skal in kamnov, štorov in zelenega odreza. Vsi ti elementi bodo nudili skrivališče mnogim živalim.
  • Pri vzdrževanju obrežne mejice ohranjajmo zveznost krošenj oz. strnjenosti grmičevja in ne delajmo vrzeli.
  • Obrežna mejica naj bo široka toliko, da vsebuje drevesni sloj ob strani še grmiščni in zeliščni sloj.
  • V kolikor obrežna vegetacija sestoji samo iz grmiščnega sloja, jo vzdržujmo v takem stanju.

  • Vzdrževanje in obrezovanje naj ne bo prepogosto, na primer ne pogosteje kot na dve leti.
  • Pri vzdrževanju pazimo, da odreza ne vnašamo v sam vodotok, in sicer tako zaradi pretočnosti kot zaradi vnosa prevelike količine hranil.
  • Redčenje mejic izvajamo postopno.
  • Vzdrževalna dela ne opravljamo v času rastne sezone in gnezdenja ptic. Če jih opravljamo pozimi, smo pozorni, da ne posegamo v vodotok (npr. jarke), kjer lahko na dnu prezimuje močvirska sklednica.
  • V primeru, da v naši mejici živi hromi volnoritec, črnega trna in gloga ne odstranjujemo med septembrom in aprilom.

  • Pri vzpostavitvi nove obrežne mejice uporabimo domorodne drevesne in grmovne vrste prilagojene lokalnemu okolju ter primerne za rastišča ob vodi.
  • Zasaditev izvajamo jeseni, sadike zasadimo na od pol metra do dveh metrov razdalje.
  • Po potrebi sadike zaščitimo pred objedanjem in jih označimo, da jih bomo ob kasnejšem vzdrževanju (košnji) lažje prepoznali.

Finančna podpora

Za ohranjanje določenih obrežnih mejic je na določenih Natura 2000 območjih mogoče pridobiti podporo v okviru KOPOP sheme BK.10 Ohranjanje mejic.
Obrežna vegetacija. Foto: Aleš Pintar

Za ohranjanje določenih obrežnih mejic na območjih Natura 2000 je mogoče pridobiti finančno podporo.
Foto: Aleš Pintar

Pogosta vprašanja

V sistemu Pogojenosti (DKOP 8) je za kmetijska gospodarstva navedena zahteva, da je treba »na površinah kmetijskega gospodarstva je obvezno ohranjati krajinske značilnosti – lesne prvine iz sloja DKOP_8_OHR_EKRZ_23 (posamična drevesa, drevesa v skupini, drevoredi, mejice, pasovi vegetacije ob vodotokih).«

Zakon o vodah v 100. členu pravi, da »lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda«. Na zavarovanih ali varovanih območjih je treba pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.

Zakon o divjadi in lovstvu pa opredeljuje možen čas vzdrževalnih del: »V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja«. Slednja določila so za kmetijstva gospodarstva vključena tudi v sistem Pogojenosti.

V obrežnih mejicah se zadržujejo za kmetijstvo koristne živali, kot so lisice, ujede in kače, ki plenijo male sesalce, medtem ko se plenilske žuželke (npr. pikapolonice) in kuščarice prehranjujejo z različnimi nevretenčarskimi škodljivci (npr. listnimi ušmi). Zelnat pas obrežne vegetacije, v katerem najdemo mnoge cvetoče rastline pozitivno vpliva na pestrost in število opraševalcev.

Obrežna vegetacija predvsem ščiti tla – tako pred vetrno in vodno erozijo kot tudi pred izsuševanjem tal, saj lokalno zadržuje vodo in s tem blaži tudi negativne vplive suše. Pomembno lahko oblaži tudi učinke poplav. V kmetijski krajini pa obrežna vegetacija predstavlja tudi pomembne koridorje za redke živalske vrste, ki kot del zapletenih prehranjevalnih spletov vplivajo na ravnovesje širšega kmetijskega ekosistema.