Močvirska sklednica
Močvirska sklednica je edina avtohtona vrste želve pri nas. Je posebnost med plazilci, saj je z izjemo odlaganja jajc in selitev vezana na vodna življenjska okolja.
Močvirska sklednica v Sloveniji
Močvirska sklednica je razširjena po celotni Sloveniji, vendar je lokalno redka. Poznamo jo predvsem iz Ljubljanskega barja, Vipavske doline, slovenske obale, Dolenjske in Bele krajine.
Močvirska sklednica je v Sloveniji zavarovana in uvrščena med prizadete vrste na Rdečem seznamu ogroženih vrst. Močno jo ogroža intenziviranje kmetijstva. Velik delež površin v zaledju voda, ki so življenjski prostor močvirske sklednice, je v kmetijski rabi. Trenutno redni monitoring sklednic na ravni Slovenije ni vzpostavljen, zato stanje ni znano. Nekoliko več podatkov imamo na nekaterih območji, kot sta Ljubljansko barje in Bela Krajina. Glede na starostno strukturo je populacija sklednic v Beli krajini v boljšem stanju kot na Ljubljanskem barju.
Močvirska sklednica spada med zavarovane in ogrožene vrste.
Foto: Kaja Vukotić
Močvirska sklednica kopenske habitate uporablja izključno za odlaganje jajc in selitve.
Foto: David Knez
Najpogosteje jo najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah.
Foto: Aja Zamolo
Kaj ta vrsta potrebuje?
-
Močvirska sklednica je vezana na vodo, kjer preživi večino časa z izjemo odlaganja jajc, ki jih zakoplje na kopnem, in aktivnih premikov med območji. Vodo nujno potrebuje za prehranjevanje, saj brez nje plena ne more pogoltniti.
-
Potrebuje osončene stoječe do počasi tekoče vode, kot so ribniki, jezera, močvirja in podobno. V njih se prehranjuje, pari in prezimuje. Najdemo jo tudi v jarkih, kjer stoječih voda ni.
-
Za odlaganje jajc potrebuje primerna in zaščitena mesta, ki so dobro osončena in niso na poplavnih območjih, hkrati pa so na mestih, kjer pritisk s strani plenilcev ni prevelik. V naravi to lahko predstavljajo njive (kjer so tla že razrahljanja), travniki, osončene strani nasipov in podobno.
-
Jajca odlagajo v plitvo jamo, ki jo samica izkoplje v tla, običajno pozno spomladi. Močvirske sklednice lahko odlagajo jajca tudi do 1.500 m stran od voda, kjer se sicer zadržujejo.
-
Mlade želve, ki so velike le okrog 3 cm, se izležejo jeseni in se premaknejo do bližnje plitve vode. Če je vreme slabo, se lahko izležejo tudi šele naslednjo pomlad. V življenjskem prostoru, kjer je kmetijstvo intezivno, je oranje njiv lahko usodno za gnezdišča.
-
Pleni vodne nevretenčarje in paglavce, lahko pa tudi odrasle dvoživke in manjše plazilce. Hrani se tudi z mrhovino. Kakovost vode je pomembna tudi zaradi pestre združbe plena.
Dejavniki ogrožanja
Poglavitni razlog ogroženosti pri nas in drugje v Evropi je izguba voda zaradi izsuševanja ali zasipavanja ter slabšanje stanja obstoječih voda. Slednje se dogaja zaradi spiranja hranil in posledične evtrofikacije voda ter neprimernega časovnega režima čiščenja jarkov. Kadar so vode, v katerih so prisotne močvirske sklednice, obdane s kmetijskimi zemljišči, jih najbolj ogroža obdelava tal in spravilo pridelka na njivskih površinah, na katerih pogosto odlagajo jajca.
Ogroža jo tudi:
- prisotnost tujerodnih vrst želv zaradi tekmovanja za hrano in sončna mesta, tujerodne vrste pa so lahko tudi prenašalke bolezni, ki prizadenejo tudi domorodne vrste,
- poenotenje kmetijske krajine ter sečnja obrežne vegetacije, mejic in ostalih krajinskih značilnosti,
- povečana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil v kmetijstvu,
- cestna infrastruktura, saj lahko pride do povoza odraslih živali, ki se aktivno premikajo, in mladih živali, ki se iz gnezda premikajo proti vodam,
- ekološke pasti (npr. betonski zadrževalniki, iz katerih močvirska sklednica ne more izplezati).
Ogrožena je tako zaradi izginjanja primernih vodnih habitatov kot zaradi intenziviranja kmetijske prakse v okolici voda, kjer odlaga jajca.
Foto: Kaja Vukotić
Kako lahko pomagam?
Ohranjanje in obnavljanje voda
Ohranjajmo obstoječe stoječe vode (mlak) in jih obnavljajmo z odstranjevanjem mulja, zagotavljanjem nepropustnosti dna in osončenost ter odstranjevanjem oziroma preprečevanjem vnosa tujerodnih vrst želv.
Vzpostavljanje novih voda
Vzpostavimo nove stoječe vode (mlake), ki so osončene, imajo položne brežine in dovolj mest za sončenje (npr. večje veje) ter so dovolj globoke, da imajo stalno vodo. Umeščene naj bodo na ekstenzivno rabljene površine z osončenimi legami. Raznolikost vodnih površin (večje in manjše mlake ter mlake z različnimi nakloni brežin in globinami) je zelo pomembno za ohranjanje ugodnega stanja populacij.
Obnavljanje drenažnih jarkov
Obnavljanja drenažnih jarkov ne izvajajmo v zimskem času, ko močvirske sklednice prezimujejo na njihovem dnu, temveč v sezoni, ko so živali aktivne in se lahko umaknejo. Zaradi prisotnosti dvoživk je priporočena obnova v oktobru, torej času ko dvoživke večinoma niso več aktivne v vodah. Na območjih, kjer se sklednice zadržujejo v prepletu jarkov, lahko naredimo poglobitve in razširitve dela jarkov.
Aktivno varstvo gnezd
Močvirske sklednice živijo skrito življenje, jajca pa najpogosteje odlagajo ob mraku. V primeru, da se na območju kmetije odvijajo študije, ki določajo mesta odlaganja jajc ali če samico med odlaganjem jajc opazimo sami, lahko mesto jasno označimo, in se mu pri obdelavi tal izognimo v izogib uničenju jajc.
