Gozdni otoki ali gozdne zaplate
Gozdni otoki so majhna sklenjena zemljišča, porasla z gozdom, ki se v kmetijski krajini nahajajo med obdelovalnimi površinami.
Koristi
Gozdni otoki, ki jih lahko imenujemo tudi gozdne zaplate, v kmetijski krajini predstavljajo ostanke nekdaj sklenjenih gozdnih površin. Tipični so predvsem za ravninske dele Slovenije, kjer so bili gozdovi izkrčeni za namene kmetijske pridelave. Rastlinska sestava gozdnih otokov se med območji Slovenije precej razlikuje zaradi različnega podnebja in ostalih okoljskih dejavnikov.
Gozdni otoki so življenjski prostor številnim živalskim vrstam, v kombinaciji z mrežo mejic pa so povezovalni koridorji med gozdnimi območji v krajini. V njih najdemo različna življenjska okolja, od strnjenega gozda v notranjosti do gozdnega roba ob kmetijskih površinah. Pomen gozdnega otoka za biodiverziteto se povečuje z velikostjo, strukturiranostjo in starostjo ter zmanjšuje z izoliranostjo in intenziteto okoliške kmetijske krajine.
V gozdnih otokih svoj prostor najde marsikatera živalska in rastlinska vrsta, delujejo pa lahko tudi kot povezovalni koridorji med gozdnimi območji v krajini.
Foto: Damijan Denac
Pivka v hrastovi krošnji.
Foto: David Knez
Gozdni otoki so tudi pomembno zatočišče za kmetijstvu koristne živali, ki se hranijo s škodljivci posevkov in tako vplivajo na donos pridelka. Dvoživke, kuščarji, ptice pevke in netopirji s plenjenjem zmanjšujejo populacije številnih nevretenčarskih škodljivcev, kače, ujede in sove ter zveri pa voluharic in miši. Pridelava hrane je odvisna od različnih opraševalcev, saj nobena posamezna vrsta ne more sama oprašiti vseh vrst rastlin, strukturirani gozdni robovi pa so njihovo pomembno življenjsko okolje.
Gozdni otoki tako kot mejice vplivajo na kakovost našega bivanja. Prispevajo k bolj kakovostni vodi, saj zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in usedlin v podzemne in površinske vode. Drevesa tla ščitijo pred vetrno in vodno erozijo. Gozdni otoki prispevajo tudi k uravnavanju preskrbe posevkov z vodo, saj z omejevanjem hitrosti vetra nad površino tal zmanjšujejo izhlapevanje, s skladiščenjem vode pa blažijo negativne vplive suše.
Kako?
-
Že prisotne gozdne otoke vzdržujemo, saj je njihovo ohranjanje lažje od vzpostavljanja novih.
-
V notranjosti gozdnega otoka vzdržujemo sklenjene krošnje, na zunanjem robu pa vzdržujmo strukturiran gozdni rob s slojem grmičevja in zeliščnim slojem (podobno kot pri mejici).
-
Med obdelovalno površino in lesnimi vrstami vzdržujmo zeliščni in travniški pas.
-
Gozdni rob po potrebi vzdržujmo, vendar ne prepogosto. Zeliščni pas pokosimo na vsakih nekaj let. V kolikor so prisotne invazivne rastlinske vrste, zeliščni pas kosimo vsaj enkrat na leto.
-
Iz gozdnih otokov ne odstranjujemo padlih dreves in ne redčimo pritalnega dela. Strukturiran pritalen sloj z odmrlo lesno maso je pomemben življenjski prostor številnih organizmov.
Gozdni otoki so pomembni tudi zaradi zadrževanja vode v krajini, ki pa je hkrati lahko tudi pomembno življenjsko okolje za različne živali, kot sta hribski urh in bober. Odmrla drevesa prepustimo naravnemu razpadanju.
Foto: Rudi Kraševec
Finančna podpora
Gozdni otoki in zaplate sodija pod gozdna zemljišča. V nekaterih primerih lahko lastniki in zakupniki zasebnih gozdov na podlagi letnega programa vlaganj v gozdove, ki ga pripravi revirni gozdar, zaprosijo za sofinanciranje določenih del.