Bober

Bober je največji evropski glodavec, ki se po skoraj dveh stoletjih ponovno vrača v slovenske vodotoke.

Bober. Foto: Rudi Kraševec

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video Pogosta vprašanja Gradiva

Bober v Sloveniji

V Sloveniji je evropski bober avtohtona (domorodna) vrsta, ki je do nedavnega veljala za izumrlo. Bobra so v letih 1996 in 1998 ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je po naravni poti razširil tudi v Slovenijo. Prva bobrova družina je bila opažena leta 1996 na sotočju Radulje in Krke. Sledila so opažanja na Sotli (2005), Muri (2005) in Dravi (2006). Danes ga najdemo v porečju Save (vse do Bleda), Drave, Dravinje, Savinje, Krke, Sotle, Kolpe in Mure.

Bobra varuje evropska Direktiva o habitatih, ki je osnova za določitev Natura 2000 območij. Zavarovan je tudi po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa varovanje bobrov, njihovih življenjskih okolij in tudi struktur, kot so bobrišča in bobrovi jezovi. Točnih ocen velikosti bobrove populacije v Sloveniji zaenkrat ni, saj se je vzpostavitev monitoringa te vrste pričela šele v letu 2022.

Bober je na kakovost voda manj občutljiv, zato lahko poseljuje tudi močno degradirane in regulirane vodotoke, kjer postavlja svoje jezove.
Foto: Tatjana Gregorc

Drevesa bobru služijo za hrano in gradbeni material.
Foto: Tatjana Gregorc

Bobrišče. Foto: Rudi Kraševec

V ohranjenih rečnih bregovih lahko naletimo na bobrišče.
Foto: Rudi Kraševec

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Optimalno življenjsko okolje bobra so vsaj 0,5 m globoke počasi tekoče ali stoječe vode, s stalno (ne nihajočo) vodno gladino in zadostno količino lesne vegetacije. Na kakovost vode bobri niso občutljivi.
  • Da si lahko zgradi bobrišče ali izkoplje brlog, mora biti rečni breg naraven (ne sme biti betoniran ali v kamnometu) in poraščen z rastlinami, ki mu služijo kot vir hrane in tudi kot gradbeni material.
  • Hrani se izključno z rastlinami, in sicer z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmičevjem. Poleti uživa večinoma zelišča, če jih ni, pa drevesa in grmičevje, pri čemer izbira predvsem vrbe in topole, ki so gospodarsko manj zanimivi. Uživa lubje, liste in poganjke. Odrasla žival dnevno potrebuje približno 2 kg hrane.
  • Hrano večinoma išče v 20-metrskem obvodnem pasu, če so v neposredni bližini voda njive, si postreže tudi s koruzo in drugimi poljščinami.
  • Bober je pretežno nočna žival. Živali živijo v majhnih družinskih skupnostih s povprečno štirimi družinskimi člani. Družino sestavljata starša, ki sta si zvesta celo življenje, in mladiči dveh generacij.
  • Za razliko od mnogih drugih glodavcev samica skoti samo enkrat na leto, v leglu pa so večinoma dva do trije mladiči. Po dveh letih bobri zapustijo domače bobrišče in si poiščejo svoj teritorij in partnerja.
  • Bobri so teritorialne živali in meje svojih teritorijev aktivno branijo pred vsiljivci iste vrste. Teritoriji merijo okrog tri dolžinske kilometre vodotoka, znotraj teritorija pa ima lahko družina več bobrišč.

Dejavniki ogrožanja

Bober je ekosistemski inženir, saj s svojo prisotnostjo vzdržuje in uravnava vodne ekosisteme in mokrišča, s tem pa ustvarja življenjski prostor tudi mnogim drugim organizmom. Za jezovi se vodni tok umiri, zadržana voda pa nudi zatočišče za ribe in druge vodne organizme tudi v sušnih obdobjih, ko manjši potoki presahnejo. Zadrževanje vode v lokalnem okolju je pomembno tudi v kmetijstvu, predvsem v luči podnebnih sprememb. S podiranjem dreves vpliva tudi na pomlajevanje obrežnega rastja.

Vrsta je tako pri nas, kot tudi po večini Evrope v preteklosti izginila predvsem zaradi lova. Človek je bobre lovil zaradi izjemno kakovostnega kožuha, mesa in bobrovine (tj. izloček posebnih vonjalnih žlez, ki se je uporabljal v zdravilstvu, pa tudi kot aroma vanilije v prehranski in kozmetični industriji). Iz dlake so delali polst za klobuke, tudi znameniti Napoleonov klobuk je narejen prav iz bobrove dlake. Poleg tega se je s kanaliziranjem vodotokov in posegi v obrečni prostor pomembno poslabšal tudi njihov življenjski prostor.

Bober. Foto: Rudi Kraševec

V preteklosti je bober izginil predvsem zaradi lova.
Foto: Rudi Kraševec

Danes med bobrom in človekom do konfliktov prihaja predvsem tam, kjer je bila ob vodotokih zredčena ali odstranjena lesna obrežna vegetacija, kmetijska in pozidana zemljišča pa so se razširila vse do neposredne bližine vodotoka.
Foto: Tatjana Gregorc

V Sloveniji se bobrova populacija v zadnjih letih povečuje in se ponovno širi v zgodovinske habitate vrste, hkrati pa se je povečalo tudi število konfliktov s človekom. Čeprav ima bober pozitivne učinke na vodna in kopenska okolja, ga kmetje in lastniki zemljišč vse pogosteje označujejo za škodljivca.

Na območjih, kjer so se kmetijske in druge dejavnosti razširile neposredno do voda, so konflikti med bobrom in človekom pogosti zaradi izgube posameznih dreves, glodanja dreves v sadovnjakih in prehranjevanja s koruzo ali drugimi poljščinami na njivah. Zaradi zajezitev manjših rek in potokov, so možne lokalne poplave kmetijskih in gozdnih zemljišč, pa tudi cest in objektov. Zaradi kopanja brlogov lahko pride do erozije brežin in ugrezanja zemljišč v neposredni bližini voda

Kako lahko pomagam?

Ne odstranjujmo lesne obrežne vegetacije
  • Skrbimo, da je obvodna vegetacija sklenjena. Velikih zdravih dreves ne odstranjujemo, prav tako ne grmovnic. Odstranjujemo le tujerodne invazivne vrste.
  • Drevesa, ki so jih bobri že podrli, odstranimo šele takrat, ko so obglodali celo deblo in odstranili veje. Že obglodanih dreves ni smiselno odstranjevati, saj se bo sicer bober lotil novih.
Vzpostavimo varovalni pas in spoštujemo omejitve na priobalnih zemljiščih
  • Zahteve Pogojenosti (DKOP 4) ob vodotokih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda (priobalna zemljišča) prepovedujejo oranje, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Priporočljivo je, da so pasovi lesne vegetacije širši (vsaj 20 metrov), saj je to pas, v katerem se bober zadržuje večino časa.
Njive in trajni nasadi naj bodo primerno odmaknjeni od voda
  • Poljščine in sadna drevesa sejemo ali sadimo v čim večji oddaljenosti od brežine vodotoka (vsaj 20 metrov). S tem bobru sicer ne preprečimo dostopa na naše zemljišče, vendar zmanjšamo verjetnost, da se bo prehranjeval s kmetijskimi pridelki, saj ima ob poti na voljo več ostale hrane.
Nameščanje mrež okoli debel in korenin dreves (projekt LIFE BEAVER)
  • Najboljša je zaščita debla s kovinsko mrežo, ki je na voljo tako v gradbenih kot tudi kmetijskih trgovinah. Premer okenc naj bo največ 5 cm, debelina mreže mora biti vsaj 2 mm. Mreža naj bo pritrjena v tla (npr. s pomočjo količkov) in visoka najmanj 1 m. Pri višini mreže moramo upoštevati tudi morebitno višino snežne odeje.
  • Mreže so primerne za zaščito gospodarsko pomembnejših dreves (sadovnjaki, posamezna in/ali večja obvodna drevesa), saj živalim preprečujejo glodanje. Pomembno je, da so mreže od debla oddaljene vsaj 10 cm, da omogočajo nadaljnjo rast drevesa. Prav tako je pomembno, da z mrežo zaščitimo tudi korenine, ki gledajo iz zemlje.
  • Sadovnjake in druge nasade dreves lahko ustrezno zaščitimo tudi s pravilno nameščeno ograjo ali električnim pastirjem. Bober ima sprednje noge zelo dobro opremljene za kopanje, zato mora biti ograja okrog vrta ali sadovnjaka v bližini vodotoka vkopana (vsaj 15 cm) ali pa naj proti vodotoku pokriva tudi 25 cm tal ob zunanji strani ograje.
  • Če postavitev mrež okoli dreves ni mogoča, lahko deblo skupaj z nižje ležečimi vejami in površinskimi koreninami prebarvamo s premazom proti objedanju divjadi. Barvo nanesemo do višine od 1 do 1,5 m, upoštevajoč višino snežne odeje pozimi. Kljub premazu bobri debla, ki so tanjša od 10 cm, odgriznejo, zato uporaba premaza v teh primerih ni smiselna (uporabimo mrežo).
  • Zaščitno barvo lahko pripravimo tudi sami. Uporabimo zunanjo barvo na oljni ali lateks osnovi in droben pesek z zrni velikosti 0,75–1 mm. V 1 liter barve postopoma (med mešanjem) dodamo 140–220 g peska. Uporabimo barvo, ki je bodisi prozorna ali pa podobna barvi lubja.
Zaščita pridelka na njivah z električnim pastirjem
  • Za zaščito poljščin je primeren električni pastir, pri čemer mora biti ograja dobro vidna, da se ji živali in ljudje lahko izognejo.
  • Električni pastir je učinkovita metoda zaščite pred bobrom, saj praksa iz tujine kaže, da je v 90 % primerov enotedenska namestitev ograje bobra od poljščin odvrnila še za nadaljnje 2–3 tedne. To pomeni, da lahko z eno električno ograjo izmenično ščitimo tudi več njiv.
  • Količki ograje naj bodo visoki 75 cm in med seboj oddaljeni približno 1,5 m, vendar je to odvisno od terena; na povsem ravni površini lahko zadostuje 5 m razmaka, na zelo neravnih tleh pa bo morda količke treba postaviti na vsak meter.
  • Spodnja žica naj bo od tal odmaknjena 15 cm, naslednja pa 25 cm. Žice se ne smejo dotikati tal ali vegetacije.
  • Za ograje, ki so daljše od 300 m, zadostuje 12 V napetosti, za krajše (manj kot 300 m) pa 9 V.
V nobenem primeru ne odstranjujemo, sežigajmo ali uničujemo bobrišč in jezov.
  • S tem bobra ne bomo prepodili, temveč ga bomo zgolj spodbudili, da si bo zgradil nov jez ali bobrišče, da bi pridobil gradbeni material, pa bo podrl še več dreves. V izogib konfliktom se raje poslužimo katerega od zgornjih ukrepov.
  • V primerih, kjer zaradi bobrovega jezu prihaja do poplav, je možna namestitev posebnih cevi (bobrobran), s katerimi reguliramo raven vode za jezom. Za tak poseg je potrebno dovoljenje pristojnega Ministrstva za naravne vire in prostor, za pomoč pa se lahko obrnemo na pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ali na Inštitut Lutra.

Ponoči vozimo previdno
  • Število bobrov, ki končajo pod kolesi avtomobilov se iz leta v leto povečuje. Med vožnjo ob potokih in rekah bodimo zato posebej pozorni. Kritičen čas je predvsem ob mraku in ponoči, saj je bober večinoma nočno aktivna žival. Med vožnjo pa bodimo pozorni tudi na druge živali, kot so vidre, srne, ježi in dvoživke.

Video

Posnetki iz bobrovih noči (vir: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine)

Bober popravlja jez na potoku (vir: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine)

Pogosta vprašanja

Za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali prostoživečih zavarovanih vrst, med katere spada tudi bober, je možno, prejeti odškodnino. Do odškodnine so upravičeni oškodovanci, ki poskrbijo za varovalne (zaščitne) ukrepe na svojem premoženju in kot dober gospodar na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Informacije o upravičencih in postopku uveljavitve so dostopne na spletni strani državne uprave in portalu Zavoda za gozdove.

Opažanja bobra in njegovih sledov lahko sporočite tudi preko aplikacije BOBROSLED. S tem boste prispevali k poznavanju bobrove razširjenosti v Sloveniji.

Gradiva