Vidra

Skrivnostna žival iz družine kun je simbol ohranjenih voda, ob katerih potrebuje strnjen pas obrežne vegetacije z drevesi in grmičevjem.

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video Gradiva

Vidra v Sloveniji

Evrazijsko vidro v Sloveniji najdemo v porečjih Mure, Drave, Save, Savinje, Krke, Kolpe, Ljubljanice, Dravinje, Sore in Sotle. Zasledimo jo tudi ob Soči, Idrijci in Vipavi, pa tudi ponekod drugod, vendar je v teh predelih redkejša. Vidre živijo posamič in so aktivne predvsem ponoči. Teritoriji posamezne živali so veliki in lahko vključujejo več 10 kilometrov vodotokov.

V preteklosti so vidro lovili zaradi kožuha in za hrano, saj so jo podobno kot bobra obravnavali kot vodno žival, zato so jo lahko uživali tudi v času posta. Od zavarovanja naprej se njena populacija povečuje tudi v Sloveniji in vidra ponovno postaja običajna tudi v nekaterih delih Slovenije, iz katerih je v preteklosti v večji meri ali v celoti izginila. Velikost populacije v Sloveniji ni znana, monitoring vidre se je pričel vzpostavljati šele v letu 2022.

Obrežna vegetacija, primerna za vidro. Foto: Rudi Kraševec

Vidra je plenilka, ki za svoje preživetje potrebuje obsežna območja med seboj dobro povezanih naravnih rek in potokov z dobro ohranjenim in strnjenim pasom obrežne vegetacije.
Foto: Rudi Kraševec

Vidra. Foto: Rudi Kraševec

Prehranjuje se z različnimi vodnimi in obvodnimi vretenčarji, kot so ribe, raki in dvoživke, zato je zelo občutljiva na kakovost voda, saj se v njenem telesu kopičijo strupene snovi, ki jih zaužije s svojim plenom.
Foto: Rudi Kraševec

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Ohranjena vodna okolja z bogato in raznovrstno ponudbo hrane, kot so ribe, raki, dvoživke, plazilci, ptiči, mali sesalci in žuželke.
  • Strnjen pas obrežne vegetacije z drevesi in grmičevjem, ki jim nudijo primerna skrivališča, počivališča in varen prostor za brlog in vzrejo mladičev.
  • Naravne reke in potoke z mrtvimi rokavi, zalivi, polotoki, brzicami, tolmuni in sipinami. Ti povečajo raznolikost njenega življenjskega okolja in omogočajo življenje tudi drugim rastlinskim in živalskim vrstam.
  • Velika in povezana območja voda, saj lahko teritoriji posameznih osebkov merijo več 10 kilometrov vzdolž vodotokov, pri čemer so teritoriji samcev praviloma večji in se prekrivajo s teritoriji več samic.
  • Mlade živali, ki si iščejo nov življenjski prostor, lahko prehodijo zelo dolge razdalje (več kot 50 km).

Dejavniki ogrožanja

V preteklosti so vidro v Evropi lovili, tudi zaradi izjemno gostega kožuha, zato je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postala zelo redka. Iz nekaterih območij je celo izginila. Sredina preteklega stoletja je vidri prinesla nove nevarnosti, saj jo je pričelo ogrožati tudi izpiranje fitofarmacevtskih sredstev s kmetijskih zemljišč in industrijske odplake s težkimi kovinami, PCB-ji in drugimi bioakumulativnimi snovmi, ki zastrupljajo vodno okolje in žive organizme. Koncentracija teh snovi se v telesih živali stopnjuje po prehranski piramidi navzgor, vse do vidre, ki je na vrhu prehranske verige.

Danes vidro najbolj ogroža s spreminjanje vodnega in obvodnega okolja, predvsem z intenziviranjem kmetijstva, posegi na vodna in priobalna zemljišča, regulacijami in drugimi posegi in vplivi na vodna okolja. Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeč seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, varuje pa jo tudi evropska Direktiva o habitatih. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v Sloveniji določa varovanje vidre in njenih življenjskih okolij, vključno s strukturami, kot so vidrina počivališča in brlogi.

Vidrine stopinje. Foto: Rudi Kraševec

Vidra je pretežno nočna žival, zato njeno prisotnost ob rekah lahko zaznamo predvsem posredno, na primer s pomočjo stopinj v obrežni sipini.
Foto: Rudi Kraševec

Pomemben dejavnik ogrožanja je tudi promet, saj pogosto prihaja do povozov teh živali. Po podatkih Inštituta Lutra je bilo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zabeleženih več kot 230 povozov, vendar je dejanskih primerov verjetno vsaj dvakrat toliko.

Pogosto se zgodi, da vidra zahaja v bližino ribogojnic in ribnikov, saj so ti zanjo neomejen vir hrane. V takšnih primerih lahko lastniki utrpijo izgubo gojenih rib. Ker je vidra zavarovana vrsta, lahko lastniki zemljišč zaprosijo za odškodnino, vendar le v primeru, da imajo kot dober gospodar takšne objekte ustrezno zavarovane (npr. z ograjo).

Kako lahko pomagam?

Ohranjajmo naravno obvodno vegetacijo

Ohranjajmo odrasla obrežna drevesa, da preprečimo erozijo bregov. Na ta način ohranjamo življenjski prostor vidre. Senca dreves pomembno preprečuje pregrevanje in slabšanje kakovosti vode, prav tako pa obrežna vegetacija nudi življenjski prostor mnogim žuželkam, ki so pomemben vir hrane za vodne organizme.

Zaščita in ohranjanje avtohtonih populacij rib in preprečevanje onesnaževanja voda

Z zmanjšanjem vnosa različnih onesnaževal, kot so gnojila in fitofarmacevtska sredstva, v vodotoke in ohranjanjem naravnih naplavin v strugi, zagotavljamo, da bo na voljo dovolj plena za vidro, hkrati pa poskrbimo tudi za dobro kakovost vode.

Vzpostavimo varovalni pas ob vodotokih

Ob vodotokih ohranjamo in na novo vzpostavljamo neprekinjene pasove grmovne in drevesne vegetacije, ki vidri nudijo skrivališča, hkrati pa varujejo vodotoke pred erozijo, pregrevanjem in prekomernim vnosom hranil, fitofarmacevtskih sredstev in drugih onesnaževal. Minimalno pa je upoštevanje standardov Pogojenosti, ki ob vodotokih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda (priobalna zemljišča) prepoveduje oranje, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Ti pasovi naj bodo zaraščeni z naravno obrežno vegetacijo (npr. vrbe, topoli, jelše in visoke steblike).

Skrbimo za odpadke

Odpadki lahko hitro zaidejo v vodotoke in tako vplivajo na kakovost vode (npr. mikroplastika, embalaža mineralnih gnojil, olj, goriv, maziv, fitofarmacevtskih sredstev) kot tudi na vodne ter na vodo vezane organizme. V primeru ribolova poskrbimo, da pospravimo za seboj vse rabljene ribiške vrvice in trnke, s katerimi se lahko poškoduje tudi vidra.

Ne uporabljajmo rodenticidov (sredstev za zatiranje glodavcev)

Rodenticidi ne ubijajo le podgan in miši, temveč povzročajo tudi sekundarno zastrupitev vseh drugih živali, ki se hranijo z zastrupljenimi glodavci (npr. ujede, sove, kune in podlasice). Na vidrinem jedilniku se sicer občasno znajdejo tudi glodavci, vendar jo bolj ogrožajo ostanki rodenticidov, ki zaidejo v vode. Nedavne študije so potrdile prisotnost ostankov rodenticidov tudi v ribah in vidrah. Če opustitev rabe rodenticidov na kmetiji ni možna, skušajmo njihovo rabo zmanjšati in omejiti možnost vnosa ostankov (tudi preko poginulih glodavcev) v okolje.

Pse sprehajamo s povodcem

Psi, ki niso pod nadzorom lastnika, lahko vidro resno poškodujejo in celo ubijejo. Psov zato na sprehodih ne spuščamo s povodca. Na podeželju poskrbimo, da se psi (predvsem v mraku in ponoči) ne gibajo nenadzorovano po naravi.

Ponoči vozimo previdno

Veliko število vider pogine pod kolesi avtomobilov. Med vožnjo potokih in rekah bodimo zato posebej pozorni, še posebej previdni pa moramo biti v bližini mostov. Če pod mostovi ni ustreznih suhih polic ali naravnih brežin, vidra pogosteje prečka cesto. Kritičen čas je predvsem ob mraku in ponoči, saj je vidra večinoma nočno aktivna žival. Med vožnjo pa bodimo pozorni tudi na druge živali, kot so divjad, ježi in dvoživke.

Video

Vidra, kraljica voda (vir: Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine)

Gradiva