Strašničin in temni mravljiščar

Strašničin in temni mravljiščar poseljujeta ekstenzivne vlažne in mokrotne travnike, kjer za svoj razvoj potrebujeta zdravilno strašnico in določene vrste rdečih mravelj.

Temni mravljiščar. Foto: Barbara Zakšek

V Sloveniji Kaj potrebujeta? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video Finančna podpora

Strašničin in temni mravljiščar v Sloveniji

Strašničin mravljiščar je v Sloveniji razširjen od Ilirske Bistrice in Vipavske doline pa vse do Goričkega, s centri razširjenosti na Ljubljanskem barju, v Vipavski dolini in Postojnski kotlini. Temni mravljiščar pa je omejen le na severovzhod države. V Prekmurju (predvsem na Goričkem) in v Celjski kotlini še živijo večje populacije, drugje pa so populacije razdrobljene in pogosto izolirane.

Strašničin in temni mravljiščar sta v Sloveniji ogrožena in njune populacije so v upadu. Na določenih območij sta tudi lokalno izumrla. Stanje strašničinega mravljiščarja je slabo v osrednjih Slovenskih goricah in na Ljubljanskem barju v okolici Bevk. Stabilno stanje je v območjih na Goričkem in ob Nanoščici, kjer se izvaja monitoring vrste. Temni mravljiščar je v Slovenskih goricah tik pred izumrtjem. Na Goričkem je bilo v območju, kjer spremljamo stanje vrste, zabeleženo zmanjšanje površine, ki jo poseljuje.

Habitat temnega in strašničnega mravljiščarja. Foto: Barbara Zakšek

Mokrotni travniki, kjer raste zdravilna strašnica in so prisotne določene vrste rdečih mravelj, so življenjski prostor strašničinega in temnega mravljiščarja.
Foto: Barbara Zakšek

Strašničin mravljiščar. Foto: Barbara Zakšek

Strašničin mravljiščar.
Foto: Barbara Zakšek

Kaj mravljiščarja potrebujeta?

  • Strašničin in temni mravljiščar živita na ekstenzivnih vlažnih in mokrotnih travnikih, kjer za svoj razvoj nujno potrebujeta zdravilno strašnico in mravlje iz rodu rdečk.
  • V času pojavljanja odraslih osebkov (večinoma v juliju) morajo na travniku zdravilne strašnice cveteti, saj samice odložijo svoja jajčeca prav na socvetja.
  • Iz jajčec se izležejo gosenice, ki se v socvetju zdravilne strašnice hranijo 3 do 4 tedne, zato morajo v tem času (julij in avgust) travniki ostati nepokošeni.
  • V avgustu ali začetku septembra se gosenice spustijo na tla in mravlje jih po posvojitvenem ritualu odnesejo v svoja mravljišča. V mravljiščih, ki se nahajajo v tleh, gosenice preživijo zimo.

Dejavniki ogrožanja

Strašničinega in temnega mravljiščarja ogrožajo številni dejavniki:

  • izginjanje negnojenih in največ dvakrat košenih vlažnih in mokrotnih travnikov zaradi premene v njive, povečanega gnojenja ali števila košenj;
  • izginjanje mozaične košnje večjih travniških površin;
  • čas košnje, ki zdravilni strašnici ne omogoči cvetenja v času letanja strašničinega in temnega mravljiščarja;
  • čas košnje, ko so jajčeca ali gosenice v socvetjih zdravilne strašnice;
  • odvoz svežega odkosa iz travnika, ko so jajčeca ali gosenice še v socvetjih zdravilne strašnice;
  • paša na površinah, kjer živita strašničin in temni mravljiščar;
  • izsuševanje travnikov;
  • opuščanje kmetijstva in posledično zaraščanje odprte krajine z gozdom.
Habitat temnega in strašničnega mravljiščarja. Foto: Barbara Zakšek

Čas košnje močno vpliva na preživetje strašničinega in temnega mravljiščarja.
Foto: Barbara Zakšek

Kako lahko pomagam?

Vzdržujemo obstoječe travnike v ekstenzivni rabi

Za strašničinega in temnega mravljiščarja je ključnega pomena ohranjanje primernih vlažnih in mokrotnih travnikov. Takšne travnike vzdržujemo brez gnojenja, apnenja, mulčanja in dosejevanja travno-deteljnih mešanic. Na teh travnikih tudi ne sme potekati paša.

Travnikov ne izsušujemo

Strašničin in temni mravljiščar potrebujeta vlažne in mokrotne travnike, saj se le v takih tipih življenjskih okolij lahko razvijejo potencialna življenjska okolja s prisotno gostiteljsko rastlino in določenimi vrstami mravelj. Na teh travnikih zato ne vzpostavljamo ali poglabljajmo melioracijskih jarkov, saj z njimi površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih rastlin, kot je zlata rozga.

Kosimo največ dvakrat letno, do 15. 6. in po 15. 9.

V času pojavljanja odraslih osebkov, odlaganja jajčec in razvoja gosenic morajo biti na travniku prisotne cvetoče zdravilne strašnice, ki jih strašničin in temni mravljiščar uporabljata kot gostiteljske rastline, zato v tem času košnja ne sme potekati. To obdobje je od 15. 6. do 15. 9., razen na območju Ljubljanskega barja, kjer se pozna košnja lahko opravi že po 1. 9. Priporočena je košnja z lažjo mehanizacijo.

Spravilo odkošene vegetacije

Odkošeno vegetacijo puščamo na travniku vsaj dva dneva. Ko veni, jo namreč na njej živeče gosenice lahko zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo. Odkošeno vegetacijo po dveh dneh odstranimo s travnika.

Nepokošeni deli travnikov

Ob košnji travnika puščamo nepokošen del v širini vsaj 5 m. Nepokošen del vzpostavimo ob vsaki košnji. Pokosimo ga ob naslednji košnji, ko vzpostavimo nov nepokošen del, obvezno na drugem delu travnika. Nepokošen del naj bo vedno na drugem delu travnika (s tem se prepreči zaraščanje in širjenje invazivnih rastlin). Ti robovi omogočajo raznoliki čas cvetenja zdravilne strašnice (ob prvi košnji) in omogočajo razvoj semen (ob pozni košnji). Nudijo tudi zatočišče metuljem, ki prezimijo kot gosenice, in drugim žuželkam.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Obstoječe strukture ob travnikih, kot so mejice, grmovje in gozdni rob, so pomembne za strašničine in temne mravljiščarje, zato se izogibajmo njihovemu odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij. Te strukture ob visokih poletnih temperaturah v juliju in avgustu nudijo odraslim osebkom senco in zaščito pred neurji.

Video

Gorička krajina: metulji
(vir: Javni zavod Krajinski park Goričko)

Varstvo metuljev v kmetijski krajini
Barbara Zakšek (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)

Finančna podpora

Na upravičenih območjih Natura 2000 lahko zaprosite za Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačila v okviru sheme Traviščni habitati metuljev (MET).