Poljski škrjanec

Poljski škrjanec je značilna vrsta odprtih travnikov in obdelovalnih površin z redkejšo in nizko raslo vegetacijo.

Poljski škrjanec. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam?  Gradiva

Poljski škrjanec v Sloveniji

V Sloveniji se je številčnost poljskega škrjanca izrazito zmanjšala – v obdobju 2008–2023 je populacija upadla za več kot 60 %. Na Ljubljanskem barju, kjer je v začetku 90. let prejšnjega stoletja veljal za pogostega gnezdilca, se je populacija v treh desetletjih (1991–2021) zmanjšala za več kot 90 %.

Trenutno ga v Sloveniji v večjih gostotah najdemo na Podgorskem krasu, kraških poljih v zahodnem in osrednjem delu države (Cerkniško jezero in Pivško), delih Ljubljanske kotline, Krško-Brežiškem polju, Dravsko-Ptujskem polju, na vzhodnem delu Goričkega, v Slovenskih goricah ter na Pomurski ravnini.

Poljski škrjanec. Foto: David Knez

Poljskega škrjanca lahko prepoznamo po zanj značilnem petju.
Foto: David Knez

Zaplata neposejanih tal. Foto: Tilen Basle

Poljski škrjanec uporablja zaplate neposejanih tal na njivah za prehranjevališče, razgledišče (oprezanje pred morebitnimi plenilci) in teritorialne boje med samci.
Foto: Tilen Basle

Poljski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Poljski škrjanec na njivi.
Foto: Alen Ploj

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Poljski škrjanec je izvorno gnezdilec step, danes pa je v Evropi vezan predvsem na odprto kmetijsko krajino.

  • Naseljuje različne tipe travnikov in obdelovalnih površin. Najraje izbira življenjska okolja z nizko raslo vegetacijo in večjim deležem golih tal, kot so njive z jarim žitom ali njive v prahi.

  • Izogiba se predelom v bližini mejic, gozdov, stavb in daljnovodov, saj je tam njegovo gnezdo bolj izpostavljeno plenilcem.

  • Na odprtih travnikih, pašnikih in njivah si za gnezdo izkoplje plitvo jamico na tleh.

  • V toplem delu leta se hrani z žuželkami, v hladnem pa s semeni in drugim rastlinskim materialom, ki ga išče med žetvenimi ostanki.

  • Poljski škrjanec pri nas tudi prezimuje, običajno v manjših skupinah (do nekaj 10 osebkov), ki se klatijo v iskanju hrane. Nekaj se jih premakne tudi južneje.

  • Čez naše kraje se poljski škrjanci tudi selijo, saj ptice v severni Evropi pozimi v večji meri zapustijo gnezdišča. Jeseni in spomladi lahko zato pri nas opazujemo velike jate poljskih škrjancev, ki občasno štejejo tudi več kot 100 osebkov.

Dejavniki ogrožanja

Poglavitni razlog za upad populacij poljskega škrjanca v Evropi je povečevanje njivskih površin z visoko in hitrorastočimi ter gosto sejanimi kulturami, kot so koruza, ozimno žito, sončnice in oljna ogrščica. V visoki in gosti vegetaciji se namreč poljski škrjanci težko premikajo in lovijo žuželke, hkrati pa imajo tudi slabši pregled nad plenilci. Takšnim območjem se zato izogibajo.

 

Ogroža ga tudi:

  • intenziviranje rabe travnikov, na katerih ima zaradi pogostih košenj nizek gnezditveni uspeh,
  • spreminjanje travnikov v njive,
  • intenzivna paša, zaradi katere lahko na pašnikih pride do naključnega poteptanja gnezd s strani živine,
  • opuščanje kmetijstva in posledično zaraščanje travniških površin.
Zaplata neposejanih tal. Foto: Barbara Zakšek

Zaplate neposejanih tal pripomorejo k večji gnezditveni gostoti poljskega škrjanca.
Foto: Barbara Zakšek

Ali na vaših površinah gnezdi poljski škrjanec?
V Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG lahko pod zavihkom Kontrolni sloji (sloj POŠK) preverite, ali se vaša kmetijska zemljišča nahajajo na območjih gnezdeče populacije poljskega škrjanca v Sloveniji.

Kako lahko pomagam?

Zaplate neposejanih tal

V kmetijski krajini z večjim deležem njivskih površin lahko poljskemu škrjancu pomagamo z vzpostavitvijo zaplat neposejanih tal.

Vzpostavitev prahe

Praho vzpostavimo na površinah, ki niso v neposredni bližini dreves, mejic ali stavb. Med gnezditveno sezono (od marca do julija) na površinah v prahi ne izvajamo opravil s kmetijsko mehanizacijo, da ne poškodujemo gnezd ali mladičev. Na večletni prahi lahko, če nimamo težav s prisotnostjo tujerodnih invazivnih rastlin, košnjo opravimo enkrat na dve leti, in sicer v avgustu ali septembru. Vzpostavimo lahko tudi kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Travniški pasovi na velikih njivah

Na zelo velikih njivah, večjih od 20 ha sklenjene površine ali širine več kot 400 m, vzpostavimo 2 metra široke travniške pasove z domorodnimi travniškimi rastlinami tudi na sredini zemljišča. Na vsaki strani pasu moramo iz tretiranja s FFS izvzeti 5–10 metrov širok prehodni pas. Pasove vzpostavimo največ 250 m narazen. Najlažje je, če so vzpostavljeni v smeri utečenih poti obdelave. Če je njiva na nagnjeni legi, naj pasovi potekajo vzporedno s pobočjem, saj bodo tako pomagali tudi pri zmanjševanju erozije tal in spiranju hranil.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe herbicidov in insekticidov bomo poljskemu škrjancu zagotovili več hrane in s tem povečali gnezditveno uspešnost. Povečala se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas. Na netretiranem robu bo tako tudi do trikrat več hrane za poljskega škrjanca.

Jara žita in strnišča

Če v kolobar vključimo jara žita, bomo poljskemu škrjancu zagotovili odličen gnezditveni habitat. V zimskem času so žitna strnišča zanj najugodnejša prehranjevališča, posebej če tekom leta zmanjšamo uporabo pesticidov in herbicidov ter pustimo nekaj nepožetih klasov (npr. do 10 % površine). Spomladi začnimo z deli na strniščih čim kasneje.

Posevki za semenojede ptice

V krajini na vsakih 100 ha zagotovimo 2 ha površin z bogatim virom hrane za semenojede ptice v zimskem času. Površine vzpostavimo aprila ali maja s kombiniranjem različnih poljščin. Posejemo vsaj eno vrsto žita, vključimo pa lahko še ohrovt, proso, lan, kvinojo ali oljno ogrščico. Uporabi fitofarmacevtskih sredstev na teh površinah se odpovemo, razen v najnujnejših primerih. Kulture pustimo na njivi čez zimo in jih podorjemo pred spomladansko setvijo.

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Na travnikih opravimo največ dve košnji na leto, te pa izvedemo na enega izmed naravi prijaznih načinov. Med košnjama naj mine vsaj sedem tednov, višina košnje pa naj bo nad 10 cm. Zmanjšajmo obseg gnojenja oziroma se mu, če se le da, odpovejmo.

Na intenzivnejših (dvo- ali večkosnih) travnikih kosimo po koncu maja

Poljski škrjanec je zgodnji gnezdilec, ki z gnezditvijo prične že v marcu, zato lahko uspešno gnezdi tudi na intenzivneje rabljenem in večkosnem travinju, če prvo košnjo opravimo po koncu maja. Na takšnih travnikih se po 1. marcu izogibajmo ravnanju krtin in drugim opravilom, saj lahko z mehanizacijo poškodujemo gnezda ali mladiče.

Ustrezno vodena in zmerna paša

Na pašnikih vsaj spomladi in zgodaj poleti zmanjšamo pašno obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha, s čimer povečamo verjetnost za uspešno gnezdenje. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Kolovozi

Ohranjajmo travnate in peščene kolovoze. Na njih se bodo hranile številne vrste ptic, tako žužkojede kot semenojede. Travnate robove kolovozov, ki imajo podobno funkcijo kot travniški pasovi, lahko kosimo mozaično, torej ne celotne dolžine naenkrat.

 

Gradiva

Poljski škrjanec med petjem