Zaplate neposejanih tal
Z vzpostavitvijo zaplat neposejanih tal bomo izboljšali gnezditvene pogoje za poljskega škrjanca, ki se spopada z enim najbolj strmih upadov številčnosti med vsemi pticami kmetijske krajine pri nas.
Koristi
V Sloveniji se je populacija poljskega škrjanca v zadnjih 15 letih zmanjšala za okrog 60 %, lokalno pa tudi za več kot 90 %. Glavni razlog, da je poljski škrjanec postal tako redek, je na njivah povezan predvsem z vedno večjim deležem hitro rastočih in gosto sejanih poljščin, v katerih se težko prehranjuje in ima slab pregled nad plenilci.
Z vzpostavitvijo manjših zaplat neposejanih tal na njivah lahko povečamo gnezditveno gostoto in uspešnost poljskega škrjanca. Na teh površinah se škrjanci lažje prehranjujejo, uporabljajo jih za razgledišče (oprezanje pred morebitnimi plenilci) in teritorialne boje med samci. Če poljski škrjanec ob takšni zaplati gnezdi, je večja tudi verjetnost preživetja mladičev, saj so gnezda na njivah pogosto nenamerno uničena med kmetijskimi opravili.
Zaplate neposejanih tal s pridom uporabljajo tudi druge vrste ptic, ki na njih lovijo različne žuželke in druge nevretenčarje.
Poljski škrjanec naseljuje različne tipe travnikov in obdelovalnih površin, najraje pa izbira življenjska okolja z nizko raslo vegetacijo in večjim deležem golih tal, kot so njive z jarim žitom ali njive v prahi.
Foto: Alen Ploj
Zaplate v velikosti najmanj 25 m2 in širine najmanj 2,5 metra vzpostavimo na njivah s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, lucerno, inkarnatko ali deteljnotravno mešanico.
Foto: Tilen Basle
Kako?
- Zaplate vzpostavimo na ornih zemljiščih, zasejenih s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, lucerno, inkarnatko ali deteljnotravno mešanico.
- Posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m2 in širine najmanj 2,5 metra.
- Od roba ornega zemljišča mora biti oddaljena vsaj 5 metrov, saj s tem zmanjšamo verjetnost plenjenja s strani talnih plenilcev.
- Zaplato ustvarimo tako, da med setvijo ugasnemo in dvignemo sejalnico, premaknemo traktor za nekaj metrov naprej ter jo nato znova spustimo in nadaljujemo s sejanjem. Na njivah z ozimnimi poljščinami lahko zaplato naredimo tudi s kasnejšo mehansko obdelavo, vendar najkasneje do 15. marca.
- Na ornem zemljišču velikosti do vključno 0,5 hektarja mora biti ena zaplata neposejanih tal in za vsakega nadaljnjega 0,5 hektarja ena dodatna zaplata (od 0,5 do vključno 1,0 hektarja dve zaplati, od 1 ha do vključno 1,5 hektarja tri zaplate itd.).
Finančna podpora
Na upravičenih območjih lahko ob oddaji zbirne vloge vsako leto zaprosite za podporo v okviru sheme INP08.08 Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca, ki poteka v okviru Sheme za okolje in podnebje (SOPO):
- Shema se izvaja na upravičenih območjih na Goričkem, Pomurski ravni, Dravsko-Ptujsko-Središkem polju, Ljubljanski kotlini, Krško-Brežiškem polju in Ljubljanskem barju.
- Shema poteka na ornih zemljiščih, ki so zasajena s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, lucerno, inkarnatko ali deteljnotravno mešanico. Kmetijska rastlina mora biti v letu oddaje zahtevka prijavljena kot glavna kmetijska rastlina.
- Zaplato lahko na ornem zemljišču z ozimnimi poljščinami naredimo ob setvi ali pa z mehansko obdelavo najkasneje do 15. marca v letu oddaje zbirne vloge. Če je setev ustrezne kmetijske rastline opravljena po 15. marcu, pa se zaplata lahko vzpostavi ob setvi jarih žit.
- Zaplata mora ostati prisotna do spravila glavne kmetijske rastline.
- Shema nima omejitev glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Kljub temu se je tretiranjem na zaplatah priporočljivo izogibati v času gnezditvene sezone (od marca do junija).
- Obveznost traja eno leto.
- Obtežba z živino ni relevantna.
Plačilo znaša 30 EUR na zaplato oziroma 60 eur na hektar (na površini do vključno 1 ha morata biti prisotni 2 zaplati, vsaka v velikosti najmanj 25 m2).
