Hribski škrjanec

Hribski škrjanec naseljuje mozaično krajino, v kateri najdemo ekstenzivne travnike ali pašnike z velikim deležem golih tal, pa tudi posamezna drevesa in grme ter v okolici nekaj gozda.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Gradiva

Hribski škrjanec v Sloveniji

Večji del populacije hribskega škrjanca v Sloveniji najdemo na jugozahodu države, kjer gnezdi v Goriških Brdih, na Banjšicah, na južnem robu Nanosa in Trnovskega gozda, v Vipavski dolini, na Krasu s Slavniškim hribovjem, na Pivškem, v Koprskih brdih in Brkinih. Izven JZ Slovenije gnezdi še na Goričkem ter v Posavskem hribovju, drugod pa se pojavlja občasno in posamič.

Populacija hribskega škrjanca je v Sloveniji v zmernem upadu, in sicer se je med letoma 2008 in 2023 zmanjšal za okrog 30 %. Najslabše mu gre na Goričkem, kjer se je njegova številčnost po letu 1997 zmanjšala za 80 %. V JZ Sloveniji je situacija manj zaskrbljujoča, saj je tam trend na večini območij stabilen oziroma negotov.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Hribskega škrjanca najpogosteje najdemo na jugozahodu države.
Foto: Alen Ploj

Prehranjevališče na prahi (Hodoško jezero). Foto: Katarina Denac

Prehranjevališče hribskega škrjanca na prahi (Hodoško jezero)
Foto: Katarina Denac

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Hribskega škrjanca najdemo na območjih s toplimi poletji in milimi zimami. Običajno gnezdi na dobro odcednih površinah, zaradi česar ga pogosto srečamo v gričevjih in hribovjih.

  • Njegov značilni habitat je razgibana krajina, kjer se izmenjujejo različni tipi travnikov, pašniki, manjše njive, neobdelane površine, sadovnjaki, vinogradi in kolovozi.

  • Nujno potrebuje posamezna drevesa in grme, lahko tudi mejice ali manjše gozdiče, saj mu omogočajo pregled nad okolico ter služijo kot pevska mesta.

  • Prehranjuje se v nizki in redki vegetaciji, kjer gola tla predstavljajo 40–50 % površine. Najde jo na suhih ekstenzivnih travnikih, pa tudi na pozno obdelanih njivah, njivah z nizkimi kulturami, v vinogradih ter na kolovozih.

  • Gnezdi v jamici na tleh, običajno na mestu z malce gostejšo vegetacijo. Gnezda so lahko na njivah ali travnikih, pogosto v bližini dreves oziroma gozdnega roba. Gnezditev običajno poteka med marcem in junijem.

  • Hribski škrjanci v manjših skupinah pri nas tudi prezimujejo, pogosto v bližini gnezdišč.

Dejavniki ogrožanja

Na Goričkem, območju z najizrazitejšim upadom hribskega škrjanca v Sloveniji, glavno grožnjo predstavlja izginjanje ekstenzivnih travnikov in mozaične kmetijske krajine, saj prihaja do odstranjevanja mejic in drevja, izginjanja neobdelanih pasov zemlje in povečanja njivskih površin. Povečuje se tudi intenzivnost rabe kmetijskih tal, pogosto v škodo ekstenzivnih travnikov. Na Goričkem te procese pospešujejo zlasti komasacije (zložbe kmetijskih zemljišč).

V JZ Sloveniji hribskega škrjanca ogroža zaraščanje travnikov zaradi opuščanja rabe, problematična pa je lahko tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih. Ta namreč vplivajo na količino dostopne hrane (žuželk), kar ima lahko velik vpliv na preživetje mladičev.

Gnezdno hribskega škrjanca. Foto: Katarina Denac

Gnezdo hribskega škrjanca
Foto: Katarina Denac

Kako lahko pomagam?

Ukrep Varstvo gnezd hribskega škrjanca na Goričkem

Če na določeni njivi spomladi najdemo gnezdo hribskega škrjanca, lahko manjši del njive z gnezdom izvzamemo iz obdelave dokler mladiči ne zapustijo gnezda (do konca junija). V tem primeru lahko kmet sklene pogodbo z Javnim zavodom Krajinski park Goričko in je upravičen do finančnega nadomestila. Ukrep bo potekal v okviru Strateškega načrta SKP IRP33 – Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih.

Podobno kot poljskemu škrjancu bomo tudi hribskemu škrjancu pomagali, če na njivah ter opuščenih travnikih ustvarimo zaplate neposejanih tal. Na njivah to storimo tako, da med setvijo v vrsti del tal pustimo neposejan.

Praho vzpostavimo na manjših njivah v mozaični krajini. Med gnezditveno sezono (od marca do julija) tam ne izvajamo opravil s kmetijsko mehanizacijo, da ne poškodujemo gnezd ali mladičev. Na večletni prahi lahko, če nimamo težav s prisotnostjo tujerodnih invazivnih rastlin, košnjo opravimo enkrat na dve leti, in sicer v avgustu ali septembru. Vzpostavimo lahko tudi kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Strnišča

V zimskem času so žitna strnišča ugodna prehranjevališča za hribskega škrjanca, posebej če tekom leta zmanjšamo uporabo pesticidov ter pustimo nekaj nepožetih klasov.

Gojenje raznolikih kultur

Z gojenjem raznolikih poljščin in izogibanjem velikim monokulturnim njivam ohranjamo pestro življenjsko okolje z več viri hrane in primernimi gnezdišči za hribskega škrjanca. Posebej ugodne so nizke kulture, ki so tradicionalne na območjih, kjer živi hribski škrjanec (npr. oljne buče, krompir, lan, ajda in proso).

Ukrep Varstvo gnezd hribskega škrjanca na Goričkem

IČe na določenem travniku spomladi najdemo gnezdo hribskega škrjanca, lahko košnjo zamaknemo dokler mladiči ne zapustijo gnezda (do konca junija). V tem primeru lahko kmet sklene pogodbo z Javnim zavodom Krajinski park Goričko in je upravičen do finančnega nadomestila. Ukrep bo potekal v okviru Strateškega načrta SKP IRP33 – Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih.

Ohranjanje suhih ekstenzivnih travnikov

Suhi ekstenzivni travniki so prehranjevališče in gnezdišče hribskega škrjanca. Na takšnih travnikih ne gnojimo, izogibajmo se tudi spomladanskemu brananju krtin (da nehote ne uničimo gnezd). Prvo košnjo opravimo po 30. juniju.

Ohranjanje ekstenzivne paše v JZ Sloveniji

Z ohranjanjem ekstenzivne paše (obremenitev največ 0,7, idealno pa pod 0,2 GVŽ/ha) bomo na Krasu preprečili zaraščanje ter s tem izginjanje habitata hribskega škrjanca in drugih ogroženih ptic.

Vzpostavitev suhih ekstenzivnih travnikov in pašnikov na pogoriščih

Hribskemu škrjancu in vrtnemu strnadu bomo pomagali, če pogorišča na Krasu saniramo v smeri vzpostavitve suhih ekstenzivnih travnikov ali pašnikov. S tem se lahko izboljša tudi požarna varnost območja.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti, zlasti po izvedbi komasacij

Po izvedbi komasacij kmetje na novo zamejenih zemljiščih pogosto odstranijo krajinske značilnosti, kot so mejice, osamljeni grmi in drevesa. Njivske površine se povečajo, zato izginejo tudi vmesni travnati robovi njiv. Takšne elemente v krajini hribski škrjanec nujno potrebuje, zato jih ohranimo v čim večji meri.

Na komasiranih območjih bomo z zasaditvijo drevesne ali grmovne mejice izboljšali življenjsko okolje za hribskega škrjanca. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo avtohtone drevesne (npr. maklen, jesen, brek, dob) in grmovne vrste (npr. glog, brogovito, rdeči dren, črni trn in črni bezeg).

Kolovozi

Ohranjajmo travnate in peščene kolovoze. Na njih se bodo hranile številne vrste ptic, tako žužkojede kot semenojede. Travnate robove kolovozov lahko kosimo mozaično, torej ne celotne dolžine naenkrat.

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih

Z zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih bomo hribskemu škrjancu zagotovili več hrane (žuželk), manjša pa bo tudi možnost zastrupitev.

Ozelenitev tal v vinogradih

V vinogradih je delež golih tal pogosto zelo visok in vodi v zmanjšanje številčnosti in pestrosti nevretenčarjev. Večji delež talne vegetacije v vinogradu bo hribskemu škrjancu olajšal prehranjevanje, hkrati pa bo količina in pestrost plena občutno večja.

Gradiva

Petje hribskega škrjanca