Varstvo gnezd hribskega škrjanca

Na Goričkem živi dokaj izolirana in močno ogrožena populacija hribskega škrjanca. Z varovanjem njegovih gnezd lahko zagotovimo boljši gnezditveni uspeh in v kombinaciji z drugimi praksami dolgoročno tudi ponovno povečanje številčnosti.

Gnezdo hribskega škrjanca. Foto: Katarina Denac

Koristi

Številčnost hribskega škrjanca se je na Goričkem močno zmanjšala. Leta 1997 je bilo zabeleženih 180–240 parov, v zadnjih letih pa jih na Goričkem gnezdi le še okrog 30 parov.

Ogroža ga izguba mozaičnosti krajine, saj prihaja do odstranjevanja mejic in drevja, izginjanja neobdelanih pasov zemlje in prahe ter povečevanja njivskih površin. Izginjajo tudi malo ali nič gnojeni in največ dvakrat na leto košeni suhi travniki, ki so zanj pomembne prehranjevalne in gnezdilne površine.

Hribski škrjanec lahko gnezdi tudi na njivah, zato ga ogrožajo tudi kmetijska opravila, ki sovpadajo s časom njegove gnezditve, na primer oranje, brananje in setev. Pri teh opravilih lahko pride do nenamernega uničenja gnezd.

Gnezdo hribskega škrjanca je običajno na travniku, prahi ali žitni njivi. Skrito je v zavetju višjega rastja, na primer ob kopuči trave, gosteje razraslih žitnih steblih ali gostem plevelu. Če preprečimo uničenje njegovih gnezd pri izvajanju kmetijskih opravil, zagotovimo večje preživetje mladičev in postavimo dobro osnovo za nadaljnje varstvo vrste na Goričkem.

Populacija hribskega škrjanca je v Sloveniji v zmernem upadu, in sicer se je med letoma 2008 in 2023 zmanjšala za okrog 30 %. Najslabše mu gre na Goričkem, kjer se je njegova številčnost od leta 1997 zmanjšala za 80 %.
Foto: Alen Ploj

Kako?

Ornitologi (biologi, ki se ukvarjajo s pticami) med aprilom in majem pregledujejo travnike in njive, kjer so bili zabeleženi pojoči hribski škrjanci.
Na površinah, kjer so opažene ptice z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu, poskuša ornitolog poiskati gnezda hribskega škrjanca.
O najdenih gnezdih ornitolog obvesti lastnike zemljišč in lokalne kmetijske svetovalce in upravljalca Krajinskega parka Goričko. Z njimi se dogovori za izogibanje kmetijskim opravilom na delu travnika/njive z gnezdom do določenega datuma. Datum je določen na podlagi faze gnezditve, na primer glede na to, ali so bila v gnezdu najdena jajca ali so v gnezdu že prisotni izvaljeni mladiči.
Ker hribski škrjanec začne z gnezditvijo zgodaj, se ta v večini primerov zaključi do začetka junija.
V širši okolici gnezd in gnezditvenega območja izvajamo druge prakse, ki so koristne za hribskega škrjanca.

Galerija

Finančna podpora

V okviru strateškega načrta SKP poteka operacija SKP IRP33 – Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih, v okviru katere lahko kmetje z Javnim zavodom Krajinski park Goričko sklenejo pogodbo in so upravičeni do finančnega nadomestila za zakasnitev izvajanja kmetijskih opravil na delu travnika/njive, kjer je bilo najdeno gnezdo hribskega škrjanca.