Vrtni strnad v Sloveniji

V zadnjih letih se je razširjenost vrtnega strnada v Sloveniji skrčila na eno samo gnezdišče v okolici Rakitovca, kjer so bili leta 2023 zabeleženi le še trije pojoči samci.

Vrtni strnad je v Sloveniji kritično ogrožen, njegova populacija je izjemno maloštevilna in v strmem upadu. Leta 2005 je bilo preštetih 80 samcev in v JZ Sloveniji je imel več pomembnih območij gnezdenja, a je do leta 2015 že izginil z vseh razen z južnega Krasa. Tudi tu se število zabeleženih vrtnih strnadov vztrajno zmanjšuje in ob trenutni populacijski dinamiki bo vrsta pri nas v nekaj letih izumrla.

Vrtni strnad med petjem
Foto: Alen Ploj

Vrtnega strnada najdemo na suhih kraških travnikih.
Foto: Mitja Kaligarič

Kaj ta vrsta potrebuje?

• Vrtni strnad je v Evropi razpršeno razširjen od Sredozemlja do Skandinavije. Gnezdi v zelo različnih življenjskih okoljih, ki so običajno podobna stepi in imajo visoko osončenost ter majhno količino padavin.

• Pri nas se pojavlja v submediteranskem svetu na JZ države, kjer izbira suhe kraške travnike in gozdna pogorišča.

• Naseljuje večje odprte travnate površine, pogosto pašnike, s posameznimi večjimi skalami, grmi, drevesi ter drevesnimi otočki. Te strukture mu služijo kot pevska mesta, pomembne pa so tudi za gnezditev.

• Vrtni strnad se najraje prehranjuje v redki vegetaciji z velikim deležem golih tal. V času gnezditve se hrani z nevretenčarji, v preostalem delu leta pa velik delež njegove prehrane predstavljajo semena.

• Izogiba se naseljem in večjim površinam sklenjenega gozda, pa tudi travnikom, ki se zaraščajo z grmovnicami ali imajo pregosto vegetacijo.

• Je selivka, ki prezimuje v podsaharski Afriki. Na slovenska gnezdišča se vrne že konec aprila, gnezditev pa se običajno zaključi do konca junija. Gnezdi na tleh, v zavetju zelišč ali manjšega grma.

• Vrtni strnadi lahko tvorijo pevske skupine, kjer pari naseljujejo center teh skupin, na robovih pa najdemo nesparjene samce. Pogosto hrane ne iščejo v neposredni okolici gnezda, temveč tudi več kot 2 km stran. Zaradi tega lahko pari gnezdijo zelo blizu drug drugega. Na Učki na Hrvaškem je bilo leta 2019 najdenih 5 gnezd, ki so bila medsebojno oddaljena le 100–250 m.

Dejavniki ogrožanja

Glavni razlog za izginjanje vrtnega strnada pri nas je zaraščanje in fragmentacija življenjskega prostora, do katere je prišlo zaradi opuščanja kmetovanja, predvsem ekstenzivne paše in košnje na kraških traviščih, ter posledičnega zaraščanja. Poleg tega je v Sloveniji izginila značilna sredozemska mozaična krajina, ki bi vrtnemu strnadu lahko služila kot prehranjevališče. Iz osrednje in vzhodne Slovenije, kjer se je posamič pojavljal še v 80-ih in 90-ih letih, pa je najverjetneje izginil zaradi intenzifikacije kmetijstva.

Zaradi fragmentacije habitata majhno slovensko populacijo ogroža tudi pomanjkanje samic, saj se mlade samice v prvem letu razkropijo dlje od samcev in se jih posledično vrne manj na gnezdišča. Leta 2013 je bil pri nas delež samcev v populaciji 75 %, torej bi pri treh zabeleženih pojočih samcih leta 2023 lahko pričakovali zgolj eno gnezditev.

Kot selivka je vrtni strnad izpostavljen tudi množičnemu ilegalnemu lovu v Italiji in severni Afriki, ki še povečuje ranljivost te vrste ne le pri nas, temveč tudi na ravni Evrope. V zmernem pasu zahodne Evrope je namreč njegova populacija v obdobju 1982–2008 upadla za 82 %, pri čemer je v mnogih državah že izumrl.

Kako lahko pomagam?

Mozaična struktura travinja na Krasu in v Istrskem zaledju

Za vrtnega strnada je ugodno, če so v življenjskem prostoru prisotni travniki in pašniki z nizko (pod 30 cm) in redko vegetacijo (ca. 40 % golih tal), kot tudi takšni, ki v posameznem letu niso pašeni ali košeni. Z zagotavljanjem tovrstne vegetacije bomo koristili tudi drugim travniškim pticam, še posebej poljskemu škrjancu.

Ekstenzivna paša drobnice

Paša drobnice v kombinaciji z občasnim krčenjem zarasti je verjetno najboljši način za vzdrževanje optimalnega življenjskega prostora vrtnega strnada. Obremenitev naj bo največ 0,2 GVŽ/ha, za zagotavljanje mozaičnosti rabe travinja pa je treba oblikovati več čredink, na katerih rotiramo pašo.

Ohranjanje strukturnih elementov, predvsem dreves

Vrtni strnad v krajini potrebuje večja drevesa, a ne gozdnih površin. Ključno je vzdrževanje suhih travnikov s posameznimi drevesi in malo grmovne sukcesije, kar bo koristilo tudi hribskemu škrjancu. Ohranjajmo predvsem domorodne drevesne vrste.

Opustitev pogozdovanja po gozdnih požarih

Po gozdnem požaru nastane nov potencialni življenjski prostor za vrtnega strnada, naraste pa tudi število nevretenčarjev na območju. Najbolj ugoden je prehod v pašno rabo ali naravno sukcesijo, vendar brez širjenja ali celo načrtnega pogozdovanja s tujerodnimi vrstami. S tem se lahko izboljša tudi požarna varnost območja.

Krčenje gozda in lesne zarasti

Zaradi pogozdovanja v preteklosti in opuščanja rabe danes na Krasu prevladuje gozd. Za ohranjanje vrtnega strnada in mnogih drugih ogroženih ptic suhih kraških travnikov je ključno zagotoviti večje površine odprtega življenjskega prostora. Krčenje gozda in zaraščenih površin je smiselno izvajati s kombinacijo ciljne paše, izsekavanja in mulčenja, morda pa tudi s kontroliranim zažiganjem. Pred tovrstnimi posegi (predvsem mulčenjem in zažiganjem) je treba predhodno preučiti vplive na druge vrste.