Pisana penica

Pisana penica je gnezdilka grmišč v mozaični kulturni krajini, kjer si življenjski prostor pogosto deli z rjavim srakoperjem.

Pisana pesnica. Foto: Domen Stanič

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video

Pisana penica v Sloveniji

Pisana penica se pri nas pojavlja na kraških poljih, kot so Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje in Pivško, pa tudi ponekod drugod v JZ Sloveniji, na primer v Vipavski dolini, v Goriških brdih in na Krasu. Poleg tega jo srečamo še v južnem delu Pomurske ravnine in Bele krajine, na Dravskem polju, v Slovenskih goricah ter na Goričkem.

Štetja ptic kmetijske kulturne krajine so na območju Slovenije v obdobju 2008–2023 pokazala upad populacije za okoli 70 %. Tudi popisi na treh območjih Natura 2000 (Pivško, Ljubljansko barje in Mura) so med leti 2004 in 2023 pokazali upad v njeni populaciji. Najslabše ji kaže na Ljubljanskem barju, medtem ko je na Pivškem njen trend stabilen.

Pisana pesnica. Foto: Domen Stanič

Populacija pisane pesnice v Sloveniji danes upada.
Foto: Domen Stanič

Mejica. Foto: Damijan Denac

Pisana penica za gnezdenje potrebuje grmišča
Foto: Damijan Denac

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Pisana penica gnezdi v gostem, največkrat trnastem grmovju, ki je visoko do približno 2,5 metra. Pogosto izbira sestoje šipka, gloga, črnega trna ali robidovja, lahko s posameznimi višjimi drevesi, ki jih samci uporabljajo kot pevsko mesto.

  • Izogiba se odprtim površinam, gozdu, vodnim površinam in sukcesijskim stadijem (tj. zaraščajočim površinam) z visokim grmovjem.

  • Prehranjuje se z nevretenčarji, večinoma v grmovju, občasno pa tudi na robovih travnikov. Nikoli se ne zadržuje na izpostavljenih mestih ali za daljši čas oddaljuje od zavetja grmovja.

  • Najboljši življenjski prostor zanjo predstavljajo prepleti grmišč in ekstenzivnih travnikov v mozaični kulturni krajini, saj je tam na voljo največ hrane in primernih gnezdišč.

  • Samci pisane penice so pri izbiri teritorija pozorni na prisotnost rjavega srakoperja in pogosto gnezdijo v njegovi neposredni bližini. Srakoperji namreč agresivno branijo okolico svojega gnezda pred plenilci, s čimer posredno zaščitijo tudi zarod pisane penice. Vrsti tudi sicer izbirata zelo podobna gnezditvena mesta.

  • Pisane penice se s prezimovališč v vzhodni Afriki vrnejo v začetku maja in začnejo z gnezditvijo v njegovi drugi polovici ali v juniju. Na leto imajo eno leglo, gnezditev pa se konča najkasneje do konca julija.

Dejavniki ogrožanja

Glavni razlog za zmanjševanje številčnosti pisane penice pri nas je izginjanje grmišč in grmovnih mejic, v katerih gnezdi. Do teh izgub življenjskega prostora prihaja zaradi izkrčenja mejic in grmišč (največkrat gre za zaraščene parcele ali opuščene dele parcel) ter pretvorbe teh površin v njive (npr. na Ljubljanskem barju). Ponekod pa se dogaja tudi obratno in primerna grmišča izginjajo zaradi zaraščanja s previsokim grmovjem in drevesi. Obenem izginjajo tudi ekstenzivni travniki, kjer se pisane penice prehranjujejo.
Grmišče. Foto: Katja Konc

Pisano penico najdemo na grmiščih, ki izginjajo bodisi zaradi zaraščanja bodisi zaradi odstranjevanja krajinskih značilnosti.
Foto: Katja Konc

Kako lahko pomagam?

Ohranjanje grmišč in grmovnih mejic

Pisani penici koristimo, če preprečimo, da se grmovne površine spremenijo v gozd. To dosežemo z občasnim odstranjevanjem drevesnih vrst iz grmišč, sem in tja pa lahko posamezna drevesa ohranimo kot pevska mesta.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Krajinski elementi, kot so mejice ter posamezni grmi in drevesa, so velikega pomena za pisano penico, zato se izogibajmo njihovemu odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij.

Zasaditev mejic

Z zasaditvijo grmovne mejice bomo izboljšali življenjsko okolje za pisano penico. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo domorodne grmovne vrste, npr. glog, črni trn, rdeči dren, šipek, vrbe in podobno. Za pisano penico so še posebej primerne mejice z gostim, trnastim grmovjem ter posameznimi drevesi.

Travniški pasovi ob robovih njiv


Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo. Za pisano penico je pomembno, da tovrsten rob vzpostavimo na meji med njivo in mejico.

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki ob grmiščih so prehranjevališča pisane penice. Ohranjamo jih predvsem z izogibanjem gnojenju ter s pozno košnjo, ki jo izvedemo na enega izmed naravi prijaznih načinov.

Video

Pisana penica med petjem