Travniški postavnež

V Sloveniji travniški postavnež poseljuje tri zelo različne tipe življenjskih okolij: vlažne travnike, suhe travnike in alpska travišča.

Travniški postavnež. Foto: Barbara Zakšek

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video

Travniški postavnež v Sloveniji

Travniški postavnež je v Sloveniji široko razširjen, vendar se povsod pojavlja lokalno. Ima več izrazitih centrov razširjenosti (Primorska, zahodni del Notranjske, Škofjeloško hribovje in Zasavje), zelo redek pa je v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem.

Travniški postavnež je v Sloveniji ogrožen in njegove populacije so v upadu, najbolj so ogrožene populacije vlažnih travnikov v severovzhodni Sloveniji. Razširjenost vrste se je v severovzhodni Sloveniji močno skrčila. Tako je vrsta izumrla v območju Slovenskih goric in Haloz ter Dravinjske doline. Prav tako na večini lokacij na Goričkem, kjer je trenutno prisotna le še na eni lokaciji.

Travniki, primerni za travniškega postavneža. Foto: Barbara Zakšek

Travniški postavnež živi na različnih tipih travnikov.
Foto: Barbara Zakšek

Jajčeca travniškega postavneža. Foto: Barbara Zakšek

Jajčeca travniškega postavneža na listih travniške izjevke.
Foto: Barbara Zakšek

Gosenice travniškega postavneža. Foto: Barbara Zakšek

Gnezdo gosenic travniškega postavneža.
Foto: Barbara Zakšek

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • V Sloveniji travniški postavnež poseljuje tri zelo različne tipe habitatov: vlažni travniki, suhi travniki in alpska travišča. Vsem je skupna ekstenzivna raba brez vnosa gnojil in le občasna košnja ali paša.
  • Odrasli osebki so izrazito vezani na svoj razmnoževalni življenjski prostor in posledično slabo mobilni. Večina osebkov ne preleti dlje kot 50–100 m, čeprav občasno preletijo tudi daljše razdalje, kot je 10 km in več.
  • Travniški postavnež za svoj razvoj nujno potrebuje gostiteljske rastline gosenic, ki so v različnih tipih travnikov (vlažni, suhi in alpski travniki) različne. Običajno pa posamezna populacija uporablja ozek nabor hranilnih rastlin.
  • Odrasli osebki se pri nas pojavljajo od konca aprila do konca julija, točna obdobja pa so odvisna od nadmorske višine, tipa življenjskega okolja in podnebnih razmer. V tem času samice odložijo jajčeca na gostiteljske rastline iz katerih se po 3–4 tednih izležejo gosenice. Prav v času jajčec in gosenic je vrsta najbolj občutljiva na košnjo in ostale aktivnosti na travniku.
  • Po izvalitvi iz jajčec živijo gosenice v rahlem svilnatem zapredku (gnezdu) okoli listov gostiteljske rastline in se hranijo z rastlino, na kateri so se izlegle. Če gosenicam na rastlini zmanjka hrane, se skupaj premaknejo na bližnjo hranilno rastlino in tam naredijo novo gnezdo.
  • Gosenice so slabo mobilne in se do prezimitve premaknejo do največ pol metra od matične rastline. V gnezdu gosenice tudi preživijo zimo in v zadnjih fazah živijo posamezno.

Dejavniki ogrožanja

Travniškega postavneža ogrožajo številni dejavniki:

  • izginjanje negnojenih in redko košenih travnikov zaradi premene v njive, povečanega gnojenja ali števila košenj;
  • izginjanje mozaične košnje večjih travniških površin;
  • čas košnje, ko iz travnika odstranimo nemobilne stadije (jajčeca in gosenice) ali jim odstranimo rastline, s katerimi bi se hranile;
  • izsuševanje travnikov;
  • opuščanje kmetijstva in posledično zaraščanje odprte krajine z gozdom.
Travniški postavnež. Foto: Barbara Zakšek

V Sloveniji so najbolj ogrožene populacije travniškega postavneža, ki živijo na mokrotnih travnikih.
Foto: Barbara Zakšek

Kako lahko pomagam?

Vzdržujemo obstoječe travnike v ekstenzivni rabi

Za travniškega postavneža je ključnega pomena ohranjanje primernih ekstenzivno rabljenih travnikov. Na takšnih travnikih se izogibamo gnojenju, apnenju, mulčanju in dosejevanju travno-deteljnih mešanic.

Nepokošeni deli travnikov

Ob košnji travnika puščamo nepokošen del v širini vsaj 5 m. Najbolj primerno je, da ostanejo nepokošeni deli tam, kjer je največja gostota gostiteljskih rastlin. Te robove kosimo mozaično enkrat na dve leti.

Način košnje

Košnjo izvajamo na naravi prijazen način, pri čemer višino rezila nastavimo na vsaj 10 cm od tal. To je še posebej pomembno, če košnjo izvajamo v poletju ali zgodnji jeseni (od julija naprej), saj tako zmanjšamo verjetnost, da bomo odkosili tudi gosenice in njihova gnezda z gostiteljskih rastlin. Priporočena je košnja z lažjo mehanizacijo.

Spravilo odkošene vegetacije

Odkošeno vegetacijo puščamo na travniku vsaj dva dneva. Ko veni, jo namreč na njej živeče gosenice lahko zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo. Odkošeno vegetacijo po dveh dneh odstranimo s travnika.

Travnikov ne izsušujemo

Travniški postavnež potrebuje vlažne in mokrotne travnike, saj se le v takih tipih življenjskih okolij lahko razvijejo potencialna življenjska okolja s prisotno gostiteljsko rastlino. Na teh travnikih zato ne vzpostavljamo ali poglabljajmo melioracijskih jarkov, saj z njimi površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih rastlin, kot je zlata rozga.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Obstoječe strukture ob travnikih, kot so mejice, grmovje in gozdni rob, so pomembne za ohranjanje travniškega postavneža, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij. Te strukture odrasli osebki uporabljajo za počivanje in jim nudijo senco ter zaščito pred neurji.

Video

Gorička krajina: metulji
(vir: Javni zavod Krajinski park Goričko)

Varstvo metuljev v kmetijski krajini
Barbara Zakšek (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)