Repaljščica v Sloveniji

Večina repaljščic v Sloveniji gnezdi na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, maloštevilne populacije pa najdemo tudi drugod, na primer na Planinskem polju, ob reki Pivki, v Vipavski dolini, na Banjšicah ter na gorskih traviščih zahodnih Julijskih Alp.

Repaljščica je ena najbolj ogroženih travniških ptic pri nas. Med letoma 1995 in 2017 se je njena populacija v Sloveniji zmanjšala za približno desetkrat (-90%), zmeren upad pa beležimo tudi v zadnjih 15 letih, ko natančneje spremljamo številčnost ptic kmetijske krajine.

Številčnost populacije repaljščice se v Sloveniji zmanjšuje
Foto: David Knez

Repaljščico srečamo predvsem na ekstenzivnih mokrotnih travnikih
in gorskih traviščih.
Foto: David Knez

Petje repaljščice
Audio: Dare Šare (xeno-canto.com)

Kaj ta vrsta potrebuje?

• Repaljščica potrebuje travnike s travno rušo, ki je dovolj redka, da ji omogoča neoviran spust do tal. Tam si običajno v rastlinskem opadu zgradi gnezdo, pogosto blizu jarka ali mejice.

• Koristijo ji visoke steblike, kot so osati, brestovolistni oslad in baldrijan, ki jih uporablja kot pevsko mesto, lovno prežo in razgledišče. Hrani se z nevretenčarji.

• Omenjene značilnosti srečamo predvsem na ekstenzivnih mokrotnih travnikih in gorskih traviščih. Tam je običajno tudi visoka pestrost nevretenčarjev, košnja pa je pozna oziroma je v primeru visokogorskih travišč ni. Intenzivni travniki imajo zaradi gnojenja manj primerne hrane, zelo gosto travno rušo in so brez visokih steblik.

• Repaljščica lahko gnezdi tudi na pašnikih, vendar izbira tiste, na katerih ob začetku gnezditve (konec maja/začetek junija) ni živine. V primeru prevelike obtežbe pride do uničenja gnezd, podobno kot pri zgodnji košnji.

• Prve repaljščice se vrnejo s prezimovališč sredi aprila, z gnezditvijo pa večinoma začnejo v prvi polovici maja. Ciklus v gnezdu traja v povprečju 32 dni (od izleganja prvega jajca do zapustitve gnezda). Gnezdi enkrat v sezoni, vendar lahko v primeru propada prvega legla naredi nadomestno.

Dejavniki ogrožanja

Repaljščico ogroža predvsem izginjanje in intenziviranje travnikov ter intenzivna paša. Na Ljubljanskem barju so raziskovalci ugotovili, da na travnikih s prvo košnjo pred sredino junija propade 90 % njenih legel, ob večji pašni obremenitvi z živino pa več kot polovica (nad 1,1 GVŽ/ha pašnika) ali vsa legla (nad 1,9 GVŽ/ha pašnika). Gnojenje osiromaši združbo nevretenčarjev, ki so njena glavna hrana, in naredi vegetacijo manj primerno za gnezdenje, saj ta postane gostejša in ima drugačno strukturo. Takšni travniki lahko za repaljščico predstavljajo tudi t.i. ekološko past: kadar se ptice odločijo za gnezdenje na intenzivno rabljenih travnikih, bo namreč njeno gnezdo najverjetneje uničeno zaradi prezgodnje košnje. Predvsem v alpskem svetu življenjski prostor (habitat) repaljščice izginja tudi na račun zaraščanja zaradi opuščanja rabe.

Pri repaljščicah na Ljubljanskem barju so podrobno raziskali tudi preživetje osebkov med leti in gnezditveni uspeh. Dokazano je, da je v ugodnem habitatu rodnost večja od smrtnosti, na intenzivnih travnikih in pašnikih pa obratno, zato lahko izgubo gnezditvenega habitata opredelimo kot glavni razlog za zmanjševanje njene populacije.

Repalščico ogroža prezgodnja košnja in prevelika pašna obremenitev.
Foto: Alen Ploj

Kako lahko pomagam?