Barjanski okarček

Barjanski okarček je ogrožen metulj, ki živi na ekstenzivno rabljenih suhih in mokrotnih travnikih.

Barjanski okarček. Foto: Barbara Zakšek

V Sloveniji Kaj potrebuje? Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Video  Finančna podpora Gradiva

Barjanski okarček v Sloveniji

Barjanski okarček ima v Sloveniji štiri območja razširjenosti: osrednja Slovenija (Ljubljansko barje), Goriška brda, Komenski Kras in obalni del z zaledjem. Na Primorskem vrsta živi na suhih, zaraščajočih se travnikih na flišnih in apnenčastih tleh, v osrednji Sloveniji (Ljubljansko barje) pa na mokrotnih travnikih z modro stožko in na bazičnih nizkih barjih.

Barjanski okarček je v Sloveniji ogrožen in njegove populacije so v upadu, veliko populacij pa je že izumrlo. Ljubljansko barje z okolico je edino območje, kjer še najdemo vlagoljubni ekotip barjanskega okarčka. Vrsta je sicer do leta 1990 raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje (vsaj 10 območij), od leta 2001 pa je bila najdena le še na njegovem JV delu. V obdobju 2001–2008 so bila znana le še štiri, od leta 2014 pa le še dve nahajališči na območjih Barja. Med leti 2001 in 2014 se je površina življenjskega prostora vrste zmanjšala za več kot 80 %.

Vlažni travniki, primerni za barjanskega okarčka. Foto: Barbara Zakšek

Zadnje bivališče vlagoljubnega ekotipa barjanskega okarčka v Sloveniji so ekstenzivni vlažni travniki na Ljubljanskem barju.
Foto: Barbara Zakšek

Suhi travniki, primerni za barjanskega okarčka. Foto: Barbara Zakšek

Ekstenzivno rabljeni suhi travniki na Primorskem so izrednega pomena za barjanskega okarčka.
Foto: Barbara Zakšek

Kaj ta vrsta potrebuje?

  • Barjanski okarček potrebuje ekstenzivne travnike, na katerih gosenice najdejo gostiteljske rastline. Te so predvsem različne vrste nizkorastočih šašev in trav.
  • V času, ko samice odlagajo jajčeca (junij), morajo le-te najti gostiteljske rastline, na katerih se bodo hranile gosenice, ko se bodo čez dva tedna izlegle iz jajčec.
  • Gosenice so aktivne celo poletje in v tem času potrebujejo svežo hrano, kar pomeni rastoče gostiteljske rastline.
  • Gosenice prezimijo tako, da ob nizkih temperaturah obmirujejo v pritalnem sloju rastlinja do pomladi.
  • V maju se gosenice zabubijo in v juniju se izležejo odrasli metulji, ki živijo le kratek čas (9–12 dni).

Dejavniki ogrožanja

Barjanskega okarčka ogrožajo številni dejavniki:

  • izginjanje negnojenih in redko košenih mokrotnih in suhih travnikov zaradi premene v njive ter povečanega gnojenja in števila košenj;
  • opuščanje kmetijstva in posledično zaraščanje travišč z gozdom, kar je pomemben problem predvsem na suhih traviščih;
  • izginjanje mozaične košnje večjih travniških površin;
  • izsuševanje mokrotnih travnikov.
Barjanski okarček. Foto: Barbara Zakšek

Barjanski okarček je v Evropi ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev.
Foto: Barbara Zakšek

Kako lahko pomagam?

Vzdržujemo obstoječe travnike v ekstenzivni rabi

Za barjanskega okarčka je ključnega pomena ohranjanje primernih vlažnih in mokrotnih travnikov. Takšne travnike vzdržujemo brez gnojenja, apnenja, mulčanja in dosejevanja travno-deteljnih mešanic. Na teh travnikih tudi ne sme potekati paša.

Travnikov ne izsušujemo

Barjanski okarček potrebuje vlažne in mokrotne travnike, saj se le v takih tipih življenjskih okolij lahko razvijejo potencialni življenjski prostori s prisotnimi gostiteljskimi rastlinami. Na teh travnikih zato ne vzpostavljamo ali poglabljajmo melioracijskih jarkov, saj z njimi površino osušimo, vrstno spremenimo vegetacijo na travniku in povečamo možnosti za vdor invazivnih rastlin, kot je zlata rozga.

Košnjo izvajamo v obdobju med 15. 11. tekočega in 15. 3 naslednjega leta

Košnja izven tega obdobja lahko uniči nemobilne stadije (jajčeca, gosenice in bube), ki se pred kosilnico ne morejo umakniti. Na s hranili revnih traviščih barjanskega značaja kosimo le vsako drugo ali tretje leto, če nam razmere to omogočajo pa tudi redkeje.

Način košnje

Košnjo izvajamo na naravi prijazen način, pri čemer višino rezila nastavimo na 10–15 cm nad tlemi. Če je mogoče, pri košnji uporabljamo lažjo mehanizacijo.

Mozaičen način košnje

Kosimo mozaično, kar pomeni, da pokosimo le del površine travnika (največ 50–70 %). Nepokošene dele pokosimo ob naslednji košnji. S tem omogočimo večjo možnost preživetja nemobilnih stadijev (jajčeca, gosenice, bube), ki se pred kosilnico ne morejo umakniti.

Spravilo odkošene vegetacije

Pokošeno vegetacijo pustimo na travniku vsaj dva dneva. Ko veni, jo na njej živeče gosenice lahko zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo. Odkošeno vegetacijo po dveh dnevih odstranimo.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Obstoječe strukture ob travnikih, kot so mejice, grmovje in gozdni rob, so pomembne za ohranjanje barjanskega okarčka, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju. To je še posebej pomembno po izvedbi komasacij in drugih agrotehničnih operacij. Te strukture ob visokih poletnih temperaturah v juniju nudijo odraslim osebkom senco in zaščito pred neurji.

Vzdržujemo obstoječe travnike v ekstenzivni rabi

Za barjanskega okarčka je na Primorskem ključnega pomena ohranjanje primernih suhih travnikov. Takšne travnike vzdržujemo brez gnojenja, apnenja, mulčanja in dosejevanja travno-deteljnih mešanic. Travnikov ne spreminjamo v trajne nasade in z redno košnjo preprečujemo njihovo zaraščanje.

Košnjo izvajamo enkrat letno po 1. 8. tekočega leta

S tem preprečimo uničenje jajčec, ki se ne morejo umakniti pred mehanizacijo. Na s hranili revnih traviščih, kot so kamnita ali strma travišča, kosimo le vsako drugo ali tretje leto, če nam razmere to omogočajo pa lahko tudi redkeje.

Mozaičen način košnje

Kosimo mozaično, kar pomeni, da pokosimo le del površine travnika (največ 50–70 %). Nepokošene dele pokosimo ob naslednji košnji. S tem povečamo možnost preživetja nemobilnih stadijev (jajčeca, gosenice in bube), ki se pred kosilnico ne morejo umakniti.

Spravilo odkošene vegetacije

Pokošeno vegetacijo pustimo na travniku vsaj dva dneva. Ko veni, jo na njej živeče gosenice lahko zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo. Odkošeno vegetacijo po dveh dnevih odstranimo.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti

Obstoječe strukture ob travnikih, kot so mejice, grmovje in gozdni rob, so pomembne za ohranjanje barjanskega okarčka, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju. Te strukture ob visokih poletnih temperaturah v poletju nudijo odraslim osebkom senco in zaščito pred neurji.

Video

Prizadevanja za ohranitev populacije barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju
(vir: TV Slovenija, Ugriznimo znanost)

Varstvo metuljev v kmetijski krajini
Barbara Zakšek (CKFF) (vir: projekt EIP KROTA)

Finančna podpora

Na upravičenih območjih lahko zaprosite za kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačila v okviru sheme Steljniki (STE).

Gradiva