Stanje v Sloveniji

Nižinska visoka steblikovja se pojavljajo v pasovih ob vodnih telesih ter v nižinah ali dolinah potokov na tleh, ki so bogata s hranili (naplavine vodotokov). Visoka steblikovja so lahko tudi stadij zaraščanja na opuščenih vlažnih travnikih in pašnikih.

V Sloveniji ta tip vegetacije ni redek, so pa njegove površine vselej zelo majhne, saj so vezane na zastajanje vode v tleh ali pa bližino stoječe ali tekoče vode. Zaradi slabe krmne vrednosti je bilo veliko teh površin opuščenih in so danes v zaraščanju ali pa so jih intenzivirali z gnojenjem, pašo in dosejevanjem.

Glede na zadnje poročilo (obdobje 2013–2018) o ohranitvenem stanju po 17. členu Direktive o habitatih je stanje tega habitatnega tipa neugodno – slabo (U2) predvsem v nižinah (kontinentalna regija), in sicer predvsem zaradi vdiranja invazivnih rastlinskih vrst in osuševanja, v alpski regiji pa je njegovo stanje ugodno.

Kako izgledajo rastišča?

• Gre za združbe visokih steblik obrežij rek, potokov, jarkov, vlažnih uleknin in opuščenih vlažnih travnikov.
• Nahajajo se v pasu listopadnih gozdov zmernega pasu.
• Dominantna vrsta, ki je zvezi tudi dala ime, je brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), po katerem tudi vselej prepoznamo ta habitatni tip.
• Košena so neredno in so lokalno večkrat poimenovana kot »obvodna«, saj so razširjena v pasovih ob vodah.

Dejavniki ogrožanja

Visoka steblikovja se pojavljajo pri zakasnjeni ali neredni rabi (košnji), kar poleg značilnic teh združb ustreza tudi nekaterim invazivnim rastlinam, kot sta kanadska in orjaška zlata rozga (primer Lj. barja).
Foto: Klemen Eler

Kako lahko pomagam?

• Košnja na nižinskih površinah tega tipa lahko poteka običajno enkrat letno od konca julija dalje; če izostane, ni kritično, saj jo lahko nadoknadimo, v kolikor se ne razraščajo invazivne vrste.
• Teh sestojev ne gnojimo, saj se ob vnosu dušika in fosforja trofična raven še poveča in vodi v uspevanje nitrofilnih ruderalnih vrst, kot je kopriva (Urtica dioica), ter invazivnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (S. gigantea).
• Včasih je taka vegetacija obravnavana kot »zanemarjen« del zemljišča in se pretirano čisti oz. zgodaj in pogosto kosi, s čimer je vse manj zelišč in vse več trav.
• Vrstna sestava velikega dela te vegetacije pri nas je spremenjena tudi zaradi pojavljanja invazivnih rastlinskih vrst. Njihovo razširjanje lahko omejujemo z ročnim odstranjevanjem. Priporočila za ukrepanje v primerih, ko invazivne vrste v sestoju postanejo dominantne (prevladujoče), trenutno še niso razvita. Običajno je v takšnih primerih smiselna uvedba večkratne košnje za omejitev njihovega razširjanja, vendar s tem hkrati spremenimo tudi tipično sestavo rastišča.