Rumeni in veliki strnad

Rumeni in veliki strnad sta gnezdilca kmetijske krajine v nižavjih in gričevjih, s težiščem razširjenosti v JZ (veliki strnad) oziroma SV Sloveniji (rumeni strnad).

Rumeni strnad. Foto: Alen Ploj

Rumeni in veliki strnad v Sloveniji

Rumeni strnad je pogost gnezdilec nižin, gričevij in hribovij predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji. Izogiba se sklenjenim gozdovom, visokogorju, naseljem in povsem odprti krajini. Na zahodu ga v predelih z vplivom Sredozemlja nadomešča plotni strnad.

Glavnina populacije velikega strnada gnezdi v nižinah in gričevjih jugozahodne Slovenije, dokaj pogost pa je tudi na Krško-Brežiškem polju, Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru ter ponekod na Goričkem, Pomurski ravni in v Slovenskih goricah.

Populacija velikega strnada v Sloveniji se je v obdobju 2008–2023 zmanjšala za malo manj kot 40 %, vendar v zadnjih letih ne upada več in je trenutno ocenjena kot stabilna. V istem obdobju je populacija rumenega strnada upadla za skoraj 50 %, prihodnost vrste pa je zaskrbljujoča predvsem zato, ker se zmanjševanje številčnosti nenehno nadaljuje tudi v zadnjih letih.

Veliki strnad. Foto: Alen Ploj

Velikega strnada najpogosteje opazimo v nižinah in gričevjih jugozahodne Slovenije.
Foto: Alen Ploj

Rumeni strnad. Foto: David Knez

Rumeni strnad med petjem v grmovju.
Foto: David Knez
Audio:
Mario Slatki (xeno-canto)

Mozaična krajina. Foto: Damijan Denac

Rumeni strnad poseljuje grmišča in mejice, medtem ko imam veliki strnad raje posamezna nižja drevesa ali grme.
Foto: Damijan Denac

Kaj ti dve vrsti potrebujeta?

  • Rumeni strnad prebiva v mozaični kulturni krajini, ki je bogata z grmišči, mejicami ali obraščenim gozdnim robom. Izogiba se naseljem, intenzivnim vinogradom in sadovnjakom ter velikim odprtim površinam brez omenjenih krajinskih značilnosti.
  • Veliki strnad gnezdi v bolj odprti kmetijski krajini s posameznimi izpostavljenimi strukturami, kot so na primer nižja drevesa, grmi in električni pastirji. Pri nas je pogost na kraških poljih ter ekstenzivnih travnikih in pašnikih.
  • V času gnezdenja obe vrsti potrebujeta življenjski prostor, ki je bogat z nevretenčarji, saj so ti glavna hrana za mladiče. To so navadno robovi in meje med travniki in njivami, neobdelani pasovi zemljišč, kolovozi in robovi jarkov. Za vsa našteta območja je značilna strukturno pestra zeliščna vegetacija. Rumeni strnad se lahko hrani tudi na gozdnem robu.
  • Pozimi se rumeni in veliki strnadi hranijo večinoma s semeni, zato so zanje v tem času pomembna žitna strnišča in ostanki plodeče zeliščne vegetacije, na primer zapleveljeni robovi njiv ali praha.
  • Obe vrsti gnezdita na tleh ali zelo blizu tal, v gosti vegetaciji, ki gnezdu nudi dobro kritje. To navadno najdeta na različnih robnih površinah, kot so travniški robovi njiv, nekošeni robovi travnikov, pri dnu grmovnih mejic ali na robu jarkov.
  • Rumeni in veliki strnad pričneta z gnezditvijo konec aprila ali v maju, ta pa kdaj traja tudi do konca avgusta, saj imata lahko obe vrsti dve legli. Pozimi oblikujeta jate, ki se klatijo v iskanju hrane in se pogosto pomaknejo nekoliko južneje.

Dejavniki ogrožanja

Rumenega in velikega strnada ogrožajo predvsem spremembe v kmetijstvu, zaradi katerih izgubljata primerna mesta za prehranjevanje in gnezdenje. Glavni vzroki za upadanje njunih populacij so intenzifikacija travnikov (povečano število košenj, gnojenje in sprememba v obdelovalne površine), odstranjevanje mejic in grmišč, zasipavanje in čiščenje jarkov ter zložbe kmetijskih zemljišč (komasacije).

Na njivah je problematično predvsem opuščanje žitnih njiv, uporaba fitofarmacevtskih sredstev (predvsem pesticidov in herbicidov), ožanje kolobarja in pestrosti poljščin ter bolj učinkovita žetev, zaradi katere zelo malo žitnih semen ostane na njivi.

Veliki strnad. Foto: David Knez

Glavni vzroki za upadanje populacij velikega in rumenega strnada je intenzifikacija travnikov.
Foto: David Knez

Kako lahko pomagam?

Zmanjšajmo rabo fitofarmacevtskih sredstev

Z zmanjšanjem rabe fitofarmacevtskih sredstev bomo rumenemu in velikemu strnadu zagotovili več hrane v obdobju gnezditve in s tem izboljšali gnezditveni uspeh. Povečala se bo tudi številčnost opraševalcev. Iz tretiranja izvzemimo vsaj zunanji (5 m širok) rob njive, še posebej, če se ta nahaja ob mejici, ali pa vzpostavimo travniški pas. Izogibajmo se uporabi insekticidov širokega spektra in herbicidov za širokolistne plevele.

Travniški pasovi ob robovih njiv

Ob robovih njive vzpostavimo vsaj 3 metre (na večjih njivah pa 10 m) širok pas z domorodnimi travniškimi rastlinami. To lahko naredimo z uporabo semenskih mešanic in/ali zelenega mulča, lahko pa rob preprosto izvzamemo iz obdelave in ga zgolj kosimo.

Travniški pasovi na velikih njivah

Na zelo velikih njivah, večjih od 20 ha sklenjene površine ali širine več kot 400 m, vzpostavimo 2 metra široke travniške pasove z domorodnimi travniškimi rastlinami tudi na sredini zemljišča. Na vsaki strani pasu moramo iz tretiranja s FFS izvzeti 5–10 metrov širok prehodni pas. Pasove vzpostavimo največ 250 m narazen. Najlažje je, če so vzpostavljeni v smeri utečenih poti obdelave. Če je njiva na nagnjeni legi, naj pasovi potekajo vzporedno s pobočjem, saj bodo tako pomagali tudi pri zmanjševanju erozije tal in spiranju hranil.

Žita in strnišča

Če v kolobar vključimo žita, bomo rumenemu in velikemu strnadu zagotovili odlična prehranjevališča v zimskem času. Kolikor je le mogoče, med letom zmanjšajmo uporabo fitofarmacevtskih sredstev na njivah, med žetvijo pa lahko na strnišču pustimo nekaj nepožetih klasov za čez zimo (npr. do 10 % površine). Spomladi začnimo z deli na strniščih čim kasneje.

Posevki za semenojede ptice

V krajini na vsakih 100 ha zagotovimo 2 ha površin z bogatim virom hrane za semenojede ptice v zimskem času. Površine vzpostavimo aprila ali maja s kombiniranjem različnih poljščin. Posejemo vsaj eno vrsto žita, vključimo pa lahko še ohrovt, proso, lan, kvinojo ali oljno ogrščico. Uporabi fitofarmacevtskih sredstev na teh površinah se odpovemo, razen v najnujnejših primerih. Kulture pustimo na njivi čez zimo in jih podorjemo pred spomladansko setvijo.

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki so pomemben življenjski prostor rumenega in velikega strnada. Ohranjamo jih predvsem z izogibanjem gnojenju in s pozno košnjo, ki jo opravimo na enega izmed naravi prijaznih načinov.

Nepokošeni deli travnikov

Rumenemu in velikemu strnadu bomo pomagali, če robov in kotov travnika ne pokosimo ob vsaki košnji. Nepokošeni deli naj bodo predvsem ob robovih z jarki, mejicami ali daljnovodih. Te predele kosimo mozaično enkrat na dve leti. S tem bomo povečali količino hrane ter primernih gnezdišč za oba strnada, koristili pa bodo tudi opraševalcem.

Ustrezno vodena in zmerna paša

Ob preveliki pašni obremenitvi se v gnezditveni sezoni zmanjša količina hrane za rumenega in velikega strnada. Na pašnikih lahko med majem in avgustom zmanjšamo pašno obremenitev pod 0,7 GVŽ/ha, na suhih kraških travnikih idealno pod 0,2 GVŽ/ha. Kjer je to možno, oblikujemo več čredink in vsako leto pasemo zgolj na eni. Izogibajmo se paši na težkih tleh, ki so slabo nosilna.

Ohranjanje ekstenzivne paše v JZ Sloveniji

Z ohranjanjem ekstenzivne paše (obremenitev največ 0,7, idealno pa pod 0,2 GVŽ/ha) bomo na Krasu preprečili zaraščanje in s tem izginjanje habitata velikega strnada in drugih ogroženih ptic. Na opuščenih zemljiščih lahko z odpravljanjem zaraščanja pašno ali kosno rabo tudi ponovno obudimo.

Preprečimo odstranjevanje krajinskih značilnosti, zlasti po izvedbi komasacij

Krajinski elementi, kot so posamezni grmi in drevesa ter grmovne mejice, so velikega pomena za rumenega in velikega strnada, zato se izogibajmo njihovem odstranjevanju.

Kolovozi

Ohranjajmo travnate in peščene kolovoze. Na njih se bodo hranile številne vrste ptic, tako žužkojede kot semenojede. Travnate robove kolovozov, ki imajo podobno funkcijo kot travniški pasovi, lahko kosimo mozaično, torej ne celotne dolžine naenkrat.

Ohranjajmo mejice

Rumenemu strnadu bomo pomagali, če v krajini vzdržujemo mejice različnih višin, še posebej nižje grmovne mejice. Mejice obrezujmo enkrat na dve leti ali redkeje, pri čemer ne obrezujmo celotne dolžine mejice v istem letu. Izogibajmo se kakršnemukoli urejanju mejic in robov jarkov med 1. 3. in 31. 8. Pri dnu mejice vzdržujmo gosto travno vegetacijo – 1 m širok pas ob mejici lahko pokosimo le enkrat na pet let. Vzpostavimo tudi travniški pas do roba orne površine.

Zasaditev mejic

Zlasti na komasiranih območjih bomo z zasaditvijo drevesne ali grmovne mejice izboljšali življenjsko okolje za rumenega strnada. Mejice lahko posadimo na robove kmetijskih zemljišč, pri čemer izberimo avtohtone drevesne (npr. maklen, jesen, brek, dob) in grmovne vrste (npr. glog, brogovito, rdeči dren, črni trn in črni bezeg).

Video

Rumeni strnad

Veliki strnad