Evtrofizirani (gnojeni) planinski pašniki (Poion alpinae)
Pojavljajo se v montanskem pasu in vse do alpinskega pasu, kjer se razvijajo na svežih, mestoma ilovnatih (in vlažnih) tleh, bogatih z organskim materialom.
Stanje v Sloveniji
Ti travniki so razviti v zgornjem montanskem do zgornjem subalpinskem pasu (od ca. 1400 do 2000 m nm) Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, kjer so običajno v rabi kot planinski pašniki za govejo živino in nekoliko redkeje za drobnico. Gre za vzporednico mezofilnim trajnim pašnikom (Cynosurion), le da na višji nadmorski višini. To so sekundarna travišča, ki so nastala kot posledica človeške rabe pod ali na območju gozdne meje, vendar vanje vdirajo tudi alpinske vrste iznad gozdne meje.
Na teh pašnikih je prisoten znaten vpliv evtrofikacije (povečanja količine hranil v tleh), ki je posledica premeščanja hranil s strani živali iz okoliških, pogosto gozdnatih površin. Zaradi globljih tal je učinek hranil bolj izražen. Nekatere planine so v preteklih desetletjih tudi gnojili.
Ta tip vegetacije je v Sloveniji slabo raziskan, tudi zaradi tega, ker predstavlja z vidika varstva narave manj pomembno obliko travišč. So pa ta travišča pomembna s krajinskega vidika, saj so to površine visokogorskih pašnikov – planin, ki predstavljajo izginjajoč vzorec polnaravne kulturne krajine in ostanek vertikalne transhumance, tj. premikanja živine med kmetijami v nižjih legah in laninskimi pašniki.
Združba planinskih pašnikov na Krvavcu (prehod med združbo alpske latovke in združbo vednozelenega šaša).
Foto: Klemen Eler
Primer združbe s hranili obogatenih planinskih pašnikov (planina Konjščica v Julijskih Alpah).
Foto: Klemen Eler
Kako izgledajo rastišča?
-
Za živino hranljiva vegetacija na planinskih pašnikih, kjer prevladujejo trave; pogosto v prepletu z bolj pisanimi vegetacijskimi tipi (na karbonatu združbe s pisano vilovino ali vednozelenim šašem), kjer so tla plitvejša in manj rodovitna.
-
Na planinskih pašnikih večinoma v ulekninah in uravnavah, v bližini planinskih stanov prehaja v še bolj evtrofno stajsko rastje.
Pokazateljske vrste
Prevladujoča vrsta je alpska latovka (Poa alpina). Med pokazateljskimi vrstami velja omeniti zlati dimek (Crepis aurea), alpsko šopuljo (Agrostis alpina), retijski mačji rep (Phleum rheticum) in z bolj hranljivih evtrofnih travnikov še vrste, kot so dišeča boljka (Anthoxanthum odoratum), navadna kumina (Carum carvi), navadni jajčar (Leontodon hispidus), navadna pokalica (Silene vulgaris), navadna plahtica (Alchemilla xanthochlora), veliki bedrenec (Pimpinella major), veliki trpotec (Plantago major), studenčna smiljka (Cerastium fontanum), navadna marjetica (Bellis perennis), rman (Achillea millefolium), ripeča zlatica (Ranunculus acris) in plazeča detelja (Trifolium repens).
Alpska latovka (Poa alpina)
Foto: Branko Bakan
Alpska kislica (Rumex alpina)
Foto: Branko Bakan
Dišeča boljka (Anthoxanthum odoratum)
Foto: Branko Bakan
Navadna kumina (Carum carvi)
Foto: Branko Bakan
Navadna pokalica (Silene vulgaris)
Foto: Branko Bakan
Zaradi tal različne globine in skalovitosti so planinski pašniki pogosto preplet različnih traviščnih združb. Na sliki grbinasti travnik s planine Pungrat pod Košuto.
Foto: Klemen Eler
Dejavniki ogrožanja
Najpomembnejši dejavnik ogrožanja je opuščanje paše v visokogorju, saj se ti pašniki (sicer počasi) zaraščajo, ker so še pod gozdno mejo. Travna ruša te združbe prenese dokaj intenzivno in redno pašo, preveč teptanja, blatenja in ležanja živine na teh površinah pa vodi v nadaljno evtrofikacijo, na brežinah pa v erozijo, kar ni zaželeno. V takšnih primerih se pojavi stajsko rastje (alpska kislica, velika kopriva, stajska metlika), na nekoliko zakisanih tleh tudi razširitev rušnate masnice.
Kako lahko pomagam?
-
Pomembna je redna pašna raba, vendar so zaželena obdobja prekinitve paše, kar dosežemo s predeljevanjem planinskega pašnika na čredinke in ustrezno pašno obremenitvijo.
-
Prekomerno steptana mesta v bližini planinskih poslopij po potrebi začasno ogradimo.
-
S čistilno košnjo omejujmo alpsko kislico, ki je ponekod agresivna trajnica.
Finančna podpora
V okviru Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil lahko zaprosite za podporo v okviru ukrepa BK.13 Planinska paša.
