Mezofilni trajni pašniki (Cynosurion)
Ti pašniki se pojavljajo od nižin do montanskega pasu. So običajno ograjeni, v intenzivni kmetijski rabi (neprekinjena paša) in predstavljajo posebno skupino travišč z navadnim pasjim repom (Cynosurus critatus), zvezo Cynosurion cristati.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji predstavljajo dokaj pogosto obliko travišč. Njihova razširjenost se v zadnjem času povečuje, saj se prosta paša govedi (ponekod tudi drobnice ali konj) širi na nekdaj košene površine. Razširjeni so od nižin do montanskega pasu, v sredogorju lahko tudi na znatnih naklonih. Večinoma so tla dovolj globoka in rodovitna (evtrična ali distrična rjava, rjava pokarbonatna, obrečna tla).
Kako izgledajo rastišča?
- Pogosto zadrževanje živine povzroča evtrofikacijo in pohojenost tal, zato je vrstna sestava skromna.
- Prevladujejo trave, kot so navadni pasji rep (Cynosurus cristatus), travniški mačji rep (Phleum pratense), travniška latovka (Poa pratensis) in rušnata masnica (Deschampsia caespitosa), ki so prilagojene na pogosto motnjo – objedanje – in se lahko po poškodbi hitro obrastejo, velikokrat tudi s pomočjo vegetativne rasti, npr. s pritlikami.
- Rastline so selektivno popasene – ostanejo predvsem strupene rastlinske vrste, kot so zlatice (Ranunculus spp.), čmerike (Veratrum spp.), grinti (Senecio spp.) in mlečki (Euphorbia spp.), ter bodeče rastlinske vrste, kot so osati (Cirsium spp.) in bodaki (Carduus spp.).
- Zaradi evtrofikacije in pohojenosti zaznamo tudi prisotnost nitrofilnih rastlin z listi v rozeti. Od bolj poznanih vrst najdemo veliki trpotec (Plantago major), navadno marjetico (Bellis perenis) in navadi svinjak (Hypochoeris radicata).
- Pojavljajo se tudi plevelne, ruderalne vrste, kot so na primer navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), navadna smiljka (Cerastium holosteoides) in njivski osat (Cirsium arvense).
- Na bolj težkih, ilovnatih ali glinenih tleh, tako v ravnini kot na pobočju, se zaradi učinkov teptanja lahko pojavijo nekatere vlagoljubne, na pomanjkanje kisika v tleh prilagojene vrste (npr. ločki).
Pokazateljske vrste
Prevladujoče vrste so navadni pasji rep (Cynosurus cristatus), trpežna ljuljka (Lolium perenne), travniški mačji rep (Phleum pratense), plazeča detelja (Trifolium repens), šopulje (Agrostis spp.) in rdeča bilnica (Festuca rubra agg.).
Stalne spremljevalke so ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata), navadna marjetica (Bellis perennis), jesenski otavčič (Leontodon autumnalis), navadna črnoglavka (Prunella vulgaris), timijanov jetičnik (Veronica serpyllifolia), veliki trpotec (Plantago major), enoletna latovka (Poa annua), njivski osat (Cirsium arvense) itd.
Navadni pasji rep (Cynosurus cristatus)
Foto: Branko Bakan
Travniška latovka (Poa pratensis)
Foto: Branko Bakan
Travniški mačji rep (Phleum pratense)
Foto: Branko Bakan
Navadna marjetica (Bellis perennis)
Foto: Branko Bakan
Trpežna ljuljka (Lolium perenne)
Foto: Branko Bakan
Dejavniki ogrožanja
Obseg površin teh osiromašenih pašnikov se v Sloveniji povečuje. Ta tip pašnikov ni ogrožen in zato ni naravovarstveno prioriteten.
Primer vrsto osiromašenega pašnika v nižini (Postojnsko). Topolistna kislica (steblika višje rasti na fotografiji) je primer vrste, ki je živali ne zauživajo in se zato ob odsotnosti čistilnih košenj razraste.
Foto: Klemen Eler
Kako lahko pomagam?
- Ukrepi za tovrstne pašnike so bolj agronomski kot naravovarstveni in so v skladu z dobro prakso izvajanja paše. To pomeni, da pašo nadzorujemo z uporabo čredink in zagotovimo, da se živali v čredinki ne zadržujejo predolgo časa (nekaj dni in ne nekaj tednov).
- Na pašniku opazujemo stanje travne ruše in po potrebi začasno ogradimo prepašene predele, da ne pride do erozije, odnašanja hranil in naseljevanja ruderalnih vrst, plevelov in tudi tujerodnih invazivnih vrst.
- Gnojenje se največkrat izvaja z uporabo mineralnih gnojil, organska gnojila pa so zaradi higienskih vidikov uporabljana jeseni. Gnojenje prilagodimo potrebi (talna analiza) in ga razdelimo na več obrokov.
- Izvajamo čistilno košnjo, da preprečimo razrast strupenih in trnatih rastlin.
