Nizka barja (HT 7210 in 7230)

Barja predstavljajo naravno obliko vegetacije, ki jo določa visoka vlažnost tal in s hranili izredno revna podlaga, kar vodi v akumulacijo organske snovi (šote) v tleh.

Navadna rezika (HT 7230). Foto: Branko Bakan

V Sloveniji Rastišča Tipi in pokazateljske vrste Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Finančna podpora Gradiva

Stanje v Sloveniji

Za nizka barja je za razliko od visokih barij značilna večja razpoložljivost bazičnih kationov (zlasti kalcija in magnezija) za rast rastlin, ki je posledica stika z matično podlago ali nanašanja mineralov z vodami. V to skupino sodijo bazična nizka barja (na tleh in vodi bogati z karbonati), ki jih gradijo sitovci (Schoenus spp.) ali nekatere vrste šašev (Carex spp.) (7230) ter nizkobarjanski sestoji navadne rezike (Cladium mariscus), ki pa je pri nas zelo redka in prisotna le v fragmentih (7210*).

»Čisti« sestoji bazičnih nizkih barij so v Sloveniji redki in se nahajajo na majhnih površinah. Praviloma so vse pomembnejše lokacije rastišč pri nas znane in evidentirane ter so na zavarovanih območjih pod določenim varstvenim režimom. Nekaj lepih rastišč je na primer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, kjer najdemo večinoma prehodne oblike k mokrotnim travnikom z modro stožko ali trstičjem.

Zaradi svoje redkosti in ranljivosti na različne spremembe v rabi so nizka barja ogrožena. V zadnjem poročilu (obdobje 2013–2018) o ohranitvenem stanju po 17. členu Direktive o habitatih je bilo stanje habitatnih tipov 7210 in 7230 ocenjeno kot neugodno – slabo (U2), saj se njihova površina zmanjšuje.

Kako izgledajo rastišča?

  • Te površine napaja talna voda, ki je bogata s karbonati, a revna s hranili. Lahko je tik pod površjem ali pa vre na dan v obliki povirij, lahko pa tudi zastaja.
  • Za razliko od visokih barij ni prisotnih šotnih mahov, saj zadostna kislost ni dosežena.
  • Rastišča z navadno reziko (Cladium mariscus) izgledajo precej podobna močvirjem, lahko je primešan navadni trst (Phragmites australis).
  • Rastišča s črnikastim (Schoenis nigricans) in rjavim sitovcem (S. ferrugineus) spominjajo na močvirna ločkovja, a je vrstna sestava drugačna.
  • Rastišča s srhkim šašem (Carex davalliana) so v Sloveniji redka in malopovršinska. To so nizki sestoji, ki vsebujejo redke barjanske vrste.

Tipi in pokazateljske vrste

Vizualno prevladuje navadna rezika (Cladium mariscus), ki je visokorasla rastlina. Če sestoj ni monodominanten, se pridruži na primer modra stožka (Molinia caerulea) ali pa trstičje (Phragmites australis).

  • Območja s prevladujočim enim ali drugim sitcem so raztresena na apnenčasti podlagi predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem območju Slovenije ter v Vipavski dolini.
  • Razen sitcev rušo sestavljajo šaši, kot so Carex panicea, C. hostiana, C. panicea in C. flava agg.
  • Lahko so primešani munci (Eriophorum latifolium in E. angustifolium).
  • V združbi s srhkim šašem (Caricetum davallianae) srečamo samoperko (Parnassia palustris), alpsko mastnico (Pinguicula alpina), navadno močvirnico (Epipactis palustris), žiljko (Tofieldia calyculata) in druge vrste.

Galerija

Sestoji navadne rezike (HT 7210*)

Navadna rezika (HT 7230). Foto: Branko Bakan

Navadna rezika (Cladium mariscus).

Foto: Branko Bakan

Modra stožka (Molinia caerulea).

Foto: Branko Bakan

Sestoji s črnikastim in rjastim sitovcem in srhko šašje (HT 7230)

Bazično nizko barje v Spodnjem Doliču pri Mislinji.
Foto: Klemen Eler

Dejavniki ogrožanja

Najpomembnejši dejavnik ogrožanja je evtrofikacija, ki jo povzročita poplavna voda  in gnojenje. Druga pomembna grožnja je osuševanje, ki povzroča spremembo nizkih barij v travnike ali orne površine, ter nasipavanje z materialom. Na nekaterih območjih je lahko problem tudi neustrezno urejanje vodotokov in pozidava.

Kako lahko pomagam?

  • Splošno priporočilo z vidika upravljanja je predvsem izogibanje vplivom človeka, kar pomeni, da teh površin ne gnojimo, zasipavamo, izušujemo in ne reguliramo vodnega režima.
  • Kadar gre za prehodne sestoje k oligotrofnim travnikom, jih je treba sestoje kositi, saj se sicer utegnejo zarasti z lesnimi vrstami. V tem primeru je potrebna mozaična košnja enkrat na dve leti oziroma po potrebi glede na značilnosti rastišča, kar je koristno tudi za varstvo določenih živalskih vrst, kot je barjanski okarček.
  • Košnjo izvedemo v obdobju čimbolj suhih tal pozno poleti ali zgodaj jeseni, da je vpliv na vegetacijo čim manjši.
  • Po košnji je nujna odstranitev odkosa.
  • Na teh površinah paše ne izvajamo in jo ogradimo od pašnih površin, da živini preprečimo dostop nanje, saj bi ta barje poškodovala s teptanjem in nanj z izločanjem zanesla dodatna hranila.

Finančna podpora

Na upravičenih območjih lahko zaprosite za Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila v okviru ukrepov BK.5 Ohranjanje mokrišč in barij in BK.3 Steljniki.

Gradiva