Suha travišča na kislih tleh (Calluno-Ulicetea) (HT 6230*)

Sekundarna travišča razreda Calluno-Ulicetea so razvita pod gozdno mejo na kislih in s hranili siromašnih suhih do polsuhih tleh, predvsem na nekarbonatnih kamninah. Ponekod se razvijejo tudi na karbonatu, če so tla globoka in izprana. Vodilna rastlina v ruši je trpežna nizka trava volk (Nardus stricta).

Pohorske planje (HT 6230*). Foto: Mitja Kaligarič

V Sloveniji Rastišča Podtipi Dejavniki ogrožanja Kako lahko pomagam? Finančna podpora Gradiva

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji je ta vegetacija redka, saj prevladujejo karbonatne kamnine. Volkovja v montanskem pasu do spodnjega subalpinskega pasu se razvijejo na silikatnih kamninah, skrilavcih, ali nekarbonatnem flišu ali pa na lokalnem zakisanju (npr. vložki roženca ali izprana tla) na sicer apnenčastih predelih. Najboljši primeri so na primer pohorske planje in volkovja v Karavankah in predgorju ali pa že omenjeni roženci v Trnovskem gozdu.

Pogled na pohorske planje.
Foto: Mitja Kaligarič

Bližnji pogled na suh travnik z volkom in arniko (Arnica montana).
Foto: Mitja Kaligarič

Kako izgledajo rastišča?

  • Ti travniki so razviti na kisli podlagi, kjer je matična kamnina kisla, ali pa je bilo zakisanje lokalno, kjer je bil izgubljen stik z matično podlago.
  • Travniki so izrazito oligotrofni, pusti in revni s hranili, zato so zelo podvrženi opuščanju, saj je pridelek skromen in majhne krmne vrednosti.
  • V nizki gosti ruši s prevladujočim volkom uspeva mešanica nižinskih travniških vrst in vrst iz naravnih subalpinskih volkovij (zveza Nardion, razred Caricetea curvulae).
  • V nekaterih primerih, ko je kislost manjša, se lahko namesto volka pojavijo (tudi) šopulje (Agrostis spp.) in bilnice (Festuca spp.).

Podtipi in pokazateljske vrste

Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo se delijo na nekaj združb, ki so razporejene tudi po nadmorski višini.

V nižjih predelih uspevata združbi Polygalo-Nardetum (npr. Goričko v fragmentih) in Arnico-Nardetum (npr. v Zasavju v fragmentih), v katerih najdemo kot pokazateljske vrste poleg volka (Nardus stricta) in trav rdeče bilnice (Festuca rubra agg.), vijugave masnice (Deschampsia flexuosa) in šopulj (Agrostis spp.), predvsem arniko (Arnica montana), jesensko vreso (Calluna vulgaris), navadni bedrenec (Pimpinella saxifraga), okroglolistno zvončico (Campanula rotundifolia), navadno grebenušo (Polygala vulgaris), pasjo vijolico (Viola canina) in srčno moč (Potentilla erecta). Na rodovitnejših, globljih tleh se pojavljajo tudi vrste gojenih travnikov.

V montanskem pasu, na primer na Pohorju, je viden alpinski vpliv, saj najdemo vrste, kot so panonski svišč (Gentiana pannonica), enokoškasti svinjak (Hypochoeris uniflora) in zlati petoprstnik (Potentilla aurea). Značilne vrste so tudi alpski planinšček (Homogyne alpina), Lobelova (zelena) čmerika (Veratrum album subsp. lobelianum) in navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) ter brkata zvončnica (Campanula barbata). Npr. v Karavankah najdemo tudi rožnati gadnjak (Scorzonera rosea).

Kisla travišča v nižinah in gričevnatem (kolinskem) pasu (npr. Banjšice in ponekod na skrilavcih v Zasavju in Škofjeloškem hribovju) se lahko pojavljajo tudi brez dominance volka, jesenske vrese ali košeničic. V teh primerih prevladujejo le trave iz rodov šopulj (Agrostis spp.), kot je lasasta šopulja (A. tenuis), in bilnic (Festuca spp.), kot je rdeča bilnica (F. rubra), pa tudi vijugava masnica (Deschampsia flexuosa – zaraščanje!) ali trizoba oklasnica (Danthonia decumbens).

Volk (Nardus stricta)

Foto: Branko Bakan

Vijugasta mastnica (Deschampsia flexuosa)

Foto: Branko Bakan

Lasasta šopulja (Agrostis tenuis)

Foto: Branko Bakan

Jesenska vresa (Calluna vulgaris)

Foto: Branko Bakan

Srčna moč (Potentilla erecta)

Foto: Branko Bakan

Brkata zvončnica (Campanula barbata)

Foto: Mitja Kaligarič

Oranžna škržolica (Hieracium aurantiacum)

Foto: Mitja Kaligarič

Panonski svišč (Gentiana pannonica)

Foto: Mitja Kaligarič

Pasja vijolica (Viola canina)

Foto: Branko Bakan

Združba s prevladujočo vijugavo masnico na območju Planine pod Golico v Karavankah.
Foto: Klemen Eler

Dejavniki ogrožanja

Ta habitatni tip je v Sloveniji redek že zaradi pogojenosti s kislo geološko podlago, ki je v Sloveniji v manjšini, zato je treba njihovemu varstvu nameniti posebno pozornost. Ključna grožnja je opuščanje rabe, ki vodi v zaraščanje, saj je produktivnost teh travišč slaba in pogosto se nahajajo na marginalnih, hribovitih predelih. Kjer je teren ugoden (manj strm) je grožnja tudi intenzifikacija rabe, ki se največkrat kaže v kombinaciji gnojenja in zgodnejše in pogostnejše rabe.

Kjer je v preteklosti prevladovala kosna raba, je lahko določena grožnja tipični sestavi in izgledu teh travišč tudi uvajanje paše namesto košnje, saj ob nepravilnem režimu le-ta vodi v nastajanje prepašenih in zaradi izločkov živali evtrofiziranih mest ter na nenosilnih tleh tudi do teras in erozijskih procesov. Paša se običajno začenja prej v sezoni kot košnja, kar prav tako ni ugodno za določene tipične vrste zeli, ki cvetijo kasneje.

Kako lahko pomagam?

  • Košnja na nižinskih travnikih tega tipa lahko poteka dvakrat letno, dasiravno daje malo krme. Pogostejša in tudi priporočljiva je enkratna košnja konec junija ali v juliju.
  • Teh travnikov ne gnojimo, saj ob vnosu dušika in fosforja hitro spremenijo vrstno sestavo.
  • Za ohranjanje teh travišč je nedopustno tudi povijanje biomase v silažne bale, mulčenje in dosejevanje s komercialnimi in deteljno-travnimi mešanicami.
  • V poštev ne pride tudi apnenje, saj na ta način najhitreje izgubimo pokazateljske vrste, ki so kisloljubne.

  • Na teh traviščih lahko pasemo, vendar moramo biti pozorni na kratek zadrževalni čas v čredinkah in na erozijo na naklonih, ki jo paša lahko sproža.
  • S pašo pričenjamo (glede na nadmorsko višino) v obdobju po cvetenju dominantnih trav.
  • Po možnosti ne začenjamo pasti v posamezni sezoni na isti čredinki, pač pa prvo pašeno čredinko v sezoni menjavamo. Paša počez brez čredink ni ustrezna.
  • Pri nižinskih in gričevnatih volkovjih je boljša kombinacija košnje (prva raba v sezoni) in kasnejše paše v poznopoletnem ali jesenskem obdobju, saj na ta način lažje obvladujemo razrast lesnatih in neželenih visokih steblik (npr. čmerika).

Zakisano polsuho volkovje na nekarbonatnem flišu na robu Banjške planote; prevladujejo trave in poltrave, vendar ne volk.
Foto: Klemen Eler

Finančna podpora

Na upravičenih območjih Natura 2000 lahko zaprosite za Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila v okviru ukrepov BK.1 Posebni traviščni habitati (HAB) in BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki.

Izven območij Natura 2000 ciljne podpore niso na voljo.

Gradiva