Priba v Sloveniji

Večino gnezdeče populacije pribe pri nas najdemo na Ljubljanskem barju, v severovzhodni Sloveniji (Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Pomurska ravan, Slovenske gorice) in na Krško-Brežiškem polju, še konec 20. stoletja pa je v večjem številu gnezdila tudi marsikje v severni Ljubljanski kotlini.

V Sloveniji se številčnost in območje razširjenosti pribe zmanjšuje. Ponekod je populacijski upad še posebej izrazit. Na Ljubljanskem barju se je namreč velikost gnezdeče populacije v zadnjih tridesetih letih zmanjšala za več kot 85 %, na Dravsko-Ptujskem-Središkem polju pa od leta 2016 za vsaj 25 %. Na nacionalni ravni se je populacija v obdobju 2008–2023 zmanjšala za 45 %.

Priba v letu.
Foto: David Knez

Gnezdo pribe na njivi. V gnezdu so običajno vedno štiri jajca.
Foto: Tilen Basle

Ukrep varovanje gnezd pribe na njivah.
Foto: Tilen Basle

Kaj ta vrsta potrebuje?

• Prvotno je priba gnezdila na travnikih z nizko vegetacijo in mestoma golimi tlemi. Naseljevala je predvsem različne tipe mokrotnih življenjskih okolij, od barij, močvirnih travnikov in ekstenzivnih vlažnih pašnikov do obalnih travišč.

• S krčenjem obsega mokrišč in vlažnih travnikov zaradi izsuševanja in spreminjanja v obdelovalne površine je priba začela drugotno gnezditi tudi na njivah. Slednje so v intenzivni kmetijski krajini še najbolj podobne prvotnim gnezdiščem, na njih pa v veliki meri gnezdi tudi v Sloveniji.

• V obdobju gnezdenja pogosto tvori ohlapne kolonije, ki ji omogočajo boljšo zaščito pred plenilci. Kolonije v Sloveniji običajno štejejo od tri do deset gnezdečih parov (izjemoma do 40), ki gnezdijo na istem ali bližnjih kmetijskih zemljiščih.

• Gnezditev v Sloveniji običajno poteka od sredine marca do konca junija. Samica izleže jajca v gnezdilno jamico, ki jo izkoplje na tleh, skupaj s samcem pa nato valita 25 do 26 dni. Mladiči so begavci (podobno kot pri domačih kokoših), ki jih samica v nekaj dneh po izvalitvi odpelje na sosednja kmetijska zemljišča, kjer samostojno iščejo talne nevretenčarje, s katerimi se prehranjujejo.

Dejavniki ogrožanja

Glavni vzrok za upadanje populacij pribe je slab gnezditveni uspeh na njivah. Ta je posledica kmetijskih opravil, kot so oranje, brananje, sejanje in nanašanje umetnih gnojil, ki spomladi časovno sovpadajo z njeno gnezditvijo. Pri teh opravilih prihaja do nenamernega uničenja gnezd.

Njivske površine, kjer pri nas gnezdi večina populacije, zato za pribo kot talno gnezdilko predstavljajo ekološko past. To pomeni, da ptice v začetku pomladi njive prepoznajo kot primeren gnezditveni prostor, zaradi obdelave teh površin v času gnezdenja pa na njih ne uspejo vzgojiti dovolj mladičev za ohranjanje stabilne populacije.

K slabemu gnezditvenem uspehu dodatno pripomore tudi plenjenje gnezd in mladičev.

Mladiči pribe so begavci, ki v nekaj dnevih po izvalitvi zapustijo gnezdo in si na sosednjih kmetijskih zemljiščih samostojno iščejo hrano.
Foto: Tilen Basle

Kako lahko pomagam?