Vlažni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki (Calthion palustris)
To so vlažni travniki na relativno hranljivih tleh na območjih poplavljanja vodotokov na dnu dolinic, običajno blizu strug. Hranila prinaša naravni cikel poplavljanja. Razvijajo se predvsem na potencialnih rastiščih vlažnih belogabrovih ali celo poplavnih gozdov.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji ta tip travišč ni redek, so pa površine vselej majhne, saj je poplavni prostor, ki še ni zaraščen ali pa spremenjen v njive, omejen. Zaradi slabše produktivnosti je bilo veliko teh travišč opuščenih in so danes v zaraščanju ali pa so jih intenzivirali z gnojenjem, pašo in dosejevanjem.
Pogled na vlažen travnik s potočnm osatom (Cirsium rivulare).
Foto: Branko Bakan
Kako izgledajo rastišča?
- To so travišča na zmerno ali zelo hranljivih aluvialnih naplavinah ali različno (naravno) pognojeni travniki na mokrih ali vlažnih tleh.
- Pogosto oziroma vsaj pozimi ali spomladi so poplavljeni.
- Kmetijska raba je ekstenzivna košnja, v zadnjem času redko tudi paša.
- V Sloveniji jih najpogosteje najdemo na rastiščih jelševij.
- Spomladi jih prepoznamo po navadni kalužnici (Caltha palustris) in močvirski spominčici (Myosotis scorpioides), kasneje pa po osatih – mehkem in potočnem osatu (Cirsium oleraceum, rivulare).
- V še bolj vlažnih senčnih dolinah potokov prevladujejo združbe z gozdnim sitcem (Scirpus sylvaticus).
Pokazateljske vrste
Razen kalužnice in močvirske spominčice so pokazateljske vrste še močvirski osat (Cirsium palustre), potočni osat (Cirsium rivulare), mehki osat (Cirsium oleraceum), okrinkani bodak (Carduus personata), drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum), kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi), vodna meta (Mentha aquatica), gozdni sitec (Scirpus sylvaticus), močvirnati čišljak (Stachys palustris), ponekod tudi močvirska logarica (Fritillaria meleagris).
Nekoč je bila na teh traviščih pogostejša majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis). Kjer je vlažnost večja, pa najdemo tudi navadno ločje (Juncus effusus) in druge vrste ločkov (Juncus spp.) ter angeliko (Angelica sylvestris).
Kalužnica (Caltha palustris)
Foto: Branko Bakan
Gozdni sitec (Scirpus sylvaticus)
Foto: Branko Bakan
Močvirska spominčica (Myosotis palustris)
Foto: Branko Bakan
Mehki osat (Cirsium oleraceum)
Foto: Branko Bakan
Navadno ločje (Juncus effusus)
Foto: Branko Bakan
Bleščečeplodno ločje (Juncus articulatus)
Foto: Branko Bakan
Močvirnati čišljak (Stachys palustris)
Foto: Branko Bakan
Kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi)
Foto: Branko Bakan
Dejavniki ogrožanja
Največji dejavnik ogrožanja je zmanjševanje razlivne površine vodotokov zaradi regulacij, ogrožajo pa jih tudi drenažni jarki, gnojenje in dosejevanje ter redkeje (na odcednejših tleh) sprememba v njive. Ogroža jih tudi opustitev rabe, ki vodi v zaraščanje.
Kako lahko pomagam?
-
Košnja na nižinskih travnikih tega tipa poteka običajno enkrat letno.
-
Krma s teh travišč ni cenjena, zato ostanejo ti travniki včasih nepokošeni; če je to več kot eno leto, se začne sukcesija z lesnimi vrstami, kar travnik ogrozi. Ponekod se zaraščanje lahko pojavi tudi, če je košnja prepozna.
-
Teh travnikov ne gnojimo, saj se ob vnosu dušika in fosforja trofični nivo še poveča in vodi v uspevanje nitrofilnih ruderalnih vrst.
-
Za ohranjanje teh travišč nista zaželena mulčenje in dosejevanje s komercialnimi in deteljno-travnimi mešanicami.
-
Na teh travnikih lahko tudi pasemo, vendar to za živino zaradi mokrih tal ni ugodno. V primeru paše moramo biti pozorni na obtežbo, zadrževalni čas v čredinkah in na erozijo na naklonih, ki jo paša lahko sproža.
Finančna podpora
Na upravičenih območjih Natura 2000 lahko zaprosite za Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila v okviru ukrepa BK.1 Posebni traviščni habitati (HAB).
Izven območij Natura 2000 ciljne podpore niso na voljo.
