Rjavi medved
Rjavi medved je karizmatičen simbol slovenske naravne dediščine, ki živi predvsem v gozdovih, občasno pa se približa tudi človeškim naseljem. V zadnjih desetletjih se uspešno širi na območja, kjer je nekoč že prebival.
Rjavi medved v Sloveniji
Rjavi medved je edina vrsta medveda v Evropi. Spada med velike zveri in velja za eno največjih prostoživečih živali pri nas. Pri nas ga najpogosteje najdemo v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokogorskega krasa na nadmorski višini 400–1.200 m. Za razliko od volka in risa ne gre za teritorialno vrsto in gostoto rjavih medvedov omejuje predvsem količina hrane pa tudi zmožnost sobivanja z ljudmi. V Sloveniji ni mogoče, da bi živeli tako daleč stran od ljudi, da ne bi zaznavali njihove prisotnosti predvsem zaradi razdrobljenosti okolja in razpršenosti naselij.
Slovenska populacija rjavega medveda pripada dinarsko-alpski populaciji. Alpski del je bil po 18. stoletju skoraj iztrebljen. V prvih desetletjih 20. stoletja je bil rjavi medved stalno prisoten le v južnih gozdovih Slovenije – Dinaridih (npr. kočevsko-ribniški gozdovi, Snežniško-javorniška gozdna območja, Krim z Menišijo in Logaška planota). V drugi polovici 20. stoletja se je populacija znova začela povečevati in se je razširila tudi drugod po Sloveniji. Številčnost rjavega medveda v Sloveniji je bila leta 2020 ocenjena na okrog 990 osebkov. Številčnost je tako v zadnjih 20 letih narasla za več kot 60 %.
V Sloveniji se populacije medveda redno spremlja – z oddajniki ter na prehranjevališčih.
Foto: Miha Krofel
Medved je značilen prebivalec Dinarskih gozdov, najdemo pa ga tudi drugod po Sloveniji.
Foto: Miha Krofel
Medvedi niso teritorialne živali, omejuje jih predvsem prisotnost hrane na posameznem območju.
Foto: Miha Krofel
Kaj ta vrsta potrebuje?
- Rjavi medved je pretežno nočno aktiven in vsejed, njegova prehrana pa je močno sezonsko pogojena. Večinski del njegove prehrane je rastlinskega izvora in vključuje gozdne plodove, kot so žir, kostanj, maline, gobe in gomolji, in zelene dele rastlin, kot so čemaž in trave. Okrog 15–30 % prehrane je živalskega izvora, in sicer gre predvsem za nevretenčarje, kot so ličinke mravelj in os, in mrhovino. Sami lovijo redko, pa še to večinoma gibalno slabše razvite mlade živali parkljarjev.
- Rjavi medvedi niso teritorialne živali. Njihovi domači okoliši so lahko veliki od 100 do 300 km2 in se med seboj lahko prekrivajo, kar velja zlasti za samice in mlade živali. Velikost domačega okoliša se lahko zelo razlikuje glede na razpoložljivost hrane in kakovost habitata.
- Najdemo ga predvsem v gozdovih, ki mu zagotavljajo prehranski prostor ter prostor za počivanje, zimski dremež ter zaščito in umik pred ljudmi. Pestra pokrajina, ki vključuje gozdove in travnike, ponuja optimalne priložnosti za iskanje hrane.
- Bližina rek, jezer in potokov je pomembna za pitje in ohlajanje v toplejših mesecih.
- Povezljivost med habitati je bistvena za sezonske selitve, da rjavi medvedi dostopajo do različnih virov hrane, območij za razmnoževanje in prezimovanje.
- V zimskem času so manj aktivni in v hladnejših, snežnih obdobjih velik del časa preživijo v brlogu, ki ga v Sloveniji večinoma poiščejo suhih kraških rovih, spodmolih, ali manjših kraških jamah, izjemoma si lahko začasne brloge, kot preproste vdolbine izkopljejo v globljih tleh ali pod podrtimi drevesi, zlasti v gostih sestojih gozdnega mladja.
- Čez zimo, predvsem v času hujšega mraza in globokega snega, se mu stopnja presnove zniža, zato veliko časa drema, a ne ves čas, zato ne gre za pravo hibernacijo. Telesna temperatura ostaja podobna kot v mirovanju poleti.
- Parijo se spomladi in poleti. Samice praviloma kotijo v brlogih, mladiči pa ostanejo z materjo do 2 leti. Njihova življenjska doba je do 20 let, v naravi pa je velika večina rjavih medvedov mlajših od 4 let.
- V nasprotju s prepričanji gre za plašno žival, ki ima prirojen strah pred človekom. Rjavih medvedov je največ na območjih z minimalno človeško aktivnostjo, da se izognejo konfliktom in motnjam, ki jim povzročajo stres.
- Kljub temu pa kot prehranski oportunist lahko išče hrano tudi v bližini naselij, zato je na območjih z rjavim medvedom priporočljivo primerno zaščititi potencialne vire hrane, kot so kompost, drugi organski odpadki (smeti) in čebelnjaki.
Dejavniki ogrožanja
Rjavega medveda ogroža predvsem razdrobljenost habitata, ki bi povezoval medvede v dovolj povezano populacijo. Urbanizacija, gradnja cest in druga infrastruktura razmejujejo njihov naravni življenjski prostor, kar zmanjšuje povezljivost med posameznimi deli domačih okolišev in rjavim medvedom otežuje sezonske selitve in dostop do ključnih virov hrane ter partnerjev. Poleg tega se zaradi izgube naravnega habitata rjavi medvedi vse pogosteje pojavljajo v bližini človeških naselij, kjer iščejo hrano v smetnjakih, na kompostih ali kmetijskih zemljiščih. Določen delež medvedov tako izgublja strah pred ljudmi, saj njihovo bližino povezuje s hrano. Temu pojavu rečemo habituacija. Izguba strahu še stopnjuje zahajanje rjavega medveda v bližino človeških prebivališč. To povečuje možnost konfliktov z ljudmi, ki pogosto vodijo do usmrtitve takšnih osebkov.
Trofejni lov je v prejšnjem stoletju iz populacije odstranjeval največje osebke, s tem pa se je lahko stabilnost populacije zmanjšala. Zaradi vse večjega števila cest in prometa prihaja tudi do velikega števila povozov.
Smetnjak, ki ga ja razbrskal medved ob Kolpi.
Foto: Miha Krofel
Kako lahko pomagam?
Video
Sobivanje z velikimi zvermi
doc. dr. Hubert Potočnik (BF UL) (vir: projekt EIP KROTA)
Finančna podpora
Na območju pojavljanja velikih zveri lahko kmetijska gospodarstva v okviru KOPOP sheme BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi pridobijo finančno spodbudo za ukrepe varovanja črede z elektroograjami in elektromrežami, s pastirjem in s pastirskimi psmi na trajnem travinju.
