Alpinska in subalpinska travišča

Naravna travišča (HT 6150 in 6170), ki se nahajajo nad gozdno mejo, kjer razmer za uspevanje strnjene lesne vegetacije ni več.

Planika v alpinskih traviščih na apnencu (HT 6170). Foto: Mitja Kaligarič

Stanje v Sloveniji

Ta travišča so razvita v subalpinskem in alpinskem pasu, ponekod zaradi reliefnih razmer in ekspozicije tudi pod gozdno mejo. Najdemo jih v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Načeloma se nahajajo nad nadmorsko višino 1.600 metrov. Tu skromna bioprodukcija na različnih geoloških podlagah omogoča plitvo plast humusa, ki je revna s hranili, in razvoj primarne vegetacije, ki jo gradijo graminoidne ruše nekaterih trav oziroma šašev. Ta tip vegetacije je pomemben z biodiverzitetnega in krajinskega vidika, pa tudi kot kulturna dediščina (alpske planine).

V zadnjem poročilu (obdobje 2013–2018) o ohranitvenem stanju po 17. členu Direktive o habitatih je bilo stanje habitatnih tipov 6150 in 6170 ocenjeno kot ugodno.

Preplet čvrstega in rjastorjavega šašja v Karavankah (Košuta). Foto: Klemen Eler

Preplet čvrstega in rjastorjavega šašja v Karavankah (Košuta).
Foto: Klemen Eler

Alpska nebina v alpinskih traviščih na karbonatu (HT 6170). Foto: Mitja Kaligarič

Alpska nebina v združbi alpinskih travišč na karbonatu.
Foto: Mitja Kaligarič

Kako izgledajo rastišča?

  • Vselej gre za večinoma sklenjena travišča z nizko rušo, običajno bogato z velikocvetnimi alpinskimi vrstami, ki so prilagojene na kratko rastno sezono, mraz in UV sevanje.
  • Ta travišča so zaradi terena, različne globine tal in ekspozicije lahko precej mozaična.
  • Vrstna sestava je pestra in se razlikuje glede na geološko podlago. Ta travišča v Sloveniji prevladujejo na apnencih in dolomitih (tj. bazični podlagi), kjer je flora izrazito bogata. Tla so večinoma rendzine in na uravnavah rjava pokarbonatna do izprana tla, lahko tudi litosol ali regosol, kjer tla niso razvita.
  • Na silikatih, ki so v Sloveniji redki (najdemo jih na primer v Karavankah in lokalnih zakisanjih v Julijskih Alpah), je flora revnejša.
  • V travni ruši teh travišč najdemo tudi zavarovane vrste rastlin in endemite.

Tipi in pokazateljske vrste

  • Pojavljajo se le na zakisanih tleh (silikati, nekarbonatni skrilavci, druge kristalinske kamnine, lokalna zakisanja) nad ali nekoliko pod gozdno mejo.
  • V njih lahko prevladuje volk (Nardus stricta), zato te sestoje imenujemo tudi visokogorska (naravna) volkovja, ki spominjajo na nižinska volkovja in imajo z njimi tudi skupne vrste, kot so rdeča bilnica (Festuca rubra), alpski planinšček (Homogyne alpina), zlati dimek (Crepis aurea) in podobno.
  • Travišča tega tipa mejijo na resave, posebej na vetru izpostavljenih legah, kjer veter pozimi odnaša sneg.
  • Travišča tega habitatnega tipa lahko gradi tudi upognjeni šaš (Carex curvula), zastopano je tudi trikrpo ločje (Juncus trifidus), vendar so takšna travišča (alpske trate) pri nas, na apnenčasti podlagi Julijskih Alp, zelo redka.
  • Ta tip vegetacije imenujemo tudi bazifilne alpske trate in je pogost v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi Karavankah.
  • Gre za suha do mezofilna travišča v subalpinskem in alpinskem pasu, ki so običajno razvijejo v obliki manjših zaplat na apnencu in dolomitih.
  • V nekaterih traviščih prevladuje pisana vilovina (Sesleria albicans), ponekod rjastorjavi šaš (Carex ferruginea), v najvišjih legah, na razgaljeni apnenčasti površini (skalovju), pa čvrsti šaš (Carex firma).
  • Gre za bogate združbe alpinskih vrst, kot so na primer Clusijev svišč (Gentiana clusii), mračica (Globularia cordifolia in G. nudicaulis), alpska nebina (Aster alpinus), abraščevolistni grint (Senecio abrotanifolius), planinski pelin (Achillea clavennae), murke (Nigritella spp.) in alpski popon (Helianthemum alpestre).
  • V najvišjih legah, med čvrstim šašjem, najdemo tudi planiko (Leontopodium alpinum), alpsko veleso (Dryas octopetala) in brezstebelno lepnico (Silene acaulis).
  • V tej združbi najdemo tudi znane endemite, kot je triglavski svišč (Gentiana terglouensis).

Galerija

Alpinska in subalpinska travišča na kisli podlagi
(HT 6150)

Alpinska in subalpinska travišča na karbonatni podlagi (HT 6170)

Dejavniki ogrožanja

Ta tip travišč ni ogrožen, saj ne potrebuje košnje ali paše, vzdržuje se sam. Večinoma so sestoji razviti na nedostopnih ali težko dostopnih mestih, kar še dodatno varuje to vegetacijo. Nekoč so bile posamezne vrste (planika in Clusijev svišč) ogrožene zaradi trganja, a je zavest o »zaščitenih rožah« že globoko vsidrana med obiskovalci gora.

Kako lahko pomagam?

  • Ta travišča je najbolje prepustiti naravnim dejavnikom. Kjer se intenzivneje zarašča rušje, je treba presoditi, če je smiselno odstranjevanje.
  • Ponekod alpske planine na večjih nadmorskih višinah prehajajo v te tipe travišč. Tam je treba paziti, da ne pride do prepašenosti, čeprav je zaradi strmine to malo verjetno.
  • Ponekod je v manjši meri problematičen alpski turizem (hoja izven ustaljenih poti), kar lahko omejujemo z usmerjanjem pohodnikov in ograjevanjem.

Finančna podpora

V okviru Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil lahko zaprosite za podporo v okviru ukrepa BK.13 Planinska paša.

Gradiva