Obnova ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki so ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, saj zagotavljajo življenjski prostor številnim vrstam, hkrati pa igrajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in omogočanju trajnostnih kmetijskih praks, ki prispevajo k zdravju tal in obnovi ekosistemov.

Seneni opad. Foto: Katja Konc

Koristi Ključni napotki Kako? Finančna podpora Gradiva

Koristi

Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Ta proces je posledica intenzifikacije rabe, ki vključuje premeno travišč v njive, povečano gnojenje ter posledično zgodnejšo prvo košnjo in večkratne košnje letno, uvedbo (intenzivne) paše, dosejevanje s komercialnimi mešanicami in apnenje. Drug ključni vzrok za izginjanje ekstenzivnega travinja pa je tudi opuščanje rabe, kar vodi v zaraščanje teh površin z grmovjem in gozdom.

Ekstenzivna raba travinja zagotavlja večjo biotsko in genetsko pestrost, s tem pa tudi bolj stabilen ekosistem, ki je bolj odporen na spremembe v okolju, kar je še posebej pomembno v luči podnebnih sprememb. Zaradi manjše intenzivnosti obdelave te površine delujejo kot ponori ogljika, saj travniška vegetacija in zdrava tla shranjujejo velike količine ogljikovega dioksida. To prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Ohranjanje takšnih travišč s tradicionalno rabo je tudi pomemben element tradicionalne in mozaično rabljene kulturne krajine, ki odraža lokalne razlike v tleh, ekspoziciji, vodnem režimu in mikroklimi.

Semena navadnega oslada. Foto: Katja Konc

Semena navadnega oslada (Filipendula vulgaris).
Foto: Katja Konc

Ohranjanje ekstenzivnih travnikov oziroma njihova obnova so pomembni tako na obrobnih območjih, kjer intenzifikacija kmetijstva zaradi naravnogeografskih omejitev ni mogoča, kot tudi v intenzivni kmetijski krajini, kjer zagotavljajo vrsto ekosistemskih storitev, kot so opraševanje in zmanjševanje učinkov ekstremnih vremenskih pojavov, na primer poplav in suš.

Tavžentroža. Foto: Katja Konc

Tavžentroža (Centaurium erythraea).
Foto: Katja Konc

Ključni napotki

  • Prioritetno je, da ohranjamo obstoječe ekstenzivno rabljeno travinje pred intenziviranjem ali opuščanjem rabe, saj je to z vidika upravljanja lažje kot njihova obnova.
  • Obnova ekstenzivnih travnikov lahko poteka na intenziviranih kmetijskih in drugih degradiranih zemljiščih. Odvisno od izhodiščnega stanja gre običajno za večleten postopek, ki zahteva ciljno upravljanje.
  • Obnove se lahko lotimo z uporabo zelenega mulča (sveže pokošenega rastlinskega materiala z zrelimi semeni), semenskih mešanic ali senenega drobirja (posušenega rastlinskega materiala).
  • Semena nabiramo s krtačnim strojem, ročnim puhalnikom ali ročno, in sicer med junijem in septembrom, odvisno od sezone, lokalne mikroklime in tipa travnika.
  • Semena ali zeleni mulč povaljamo, da pridejo v stik s tlemi, po možnosti pred dežjem.

Kako?

  • Tip travišča, ki ga želimo obnoviti, izberemo glede značilnosti mikrolokacije (tla, nagnjenost, ekspozicija, nadmorska višina), zgodovino rabe, naravovarstvene cilje in možnosti upravljanja po obnovi.
  • Pri obnovi travnika, opredeljenega kot habitatni tip 6210(*) (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), pomembna rastišča kukavičevk *), naj bodo tla na izbrani površini prepustna in če je mogoče, na nekoliko nagnjeni legi. Pri obnovi travnika s habitatnim tipom 6410 (Travniki s prevladujočo stožko (Molinia) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) pa primerno površino predstavljajo mokrotna tla, kjer voda zaradi slabo propustne podlage v delu leta zastaja.
  • Pred obnovo tla analiziramo, da preverimo vsebnost hranil v tleh. V primeru prevelike količine hranil, predvsem dušika, najprej nekaj let s košenjem rastja odstranjujemo hranila iz tal.
  • Če gre za njive, lahko v prvem letu posadimo tudi zahtevnejšo poljščino, kot so razna žita, konoplja in sončnice, ki lahko pomagajo pri izčrpanju presežkov hranil.
  • Pogosto je za uspešno obnovo potrebnih več prenosov rastlinskega materiala v nekaj zaporednih letih.
  • V primeru, da se na travniku pojavijo invazivne tujerodne vrste rastlin, je priporočljivo le-te sprva točkovno odstranjevati. Če pa se razrastejo in na travniku ali njegovem delu tvorijo goste sestoje, je treba število košenj začasno povečati in prvo košnjo izvesti pred njihovim cvetenjem.
  • Od začetka obnove naprej je zelo pomemben pravilen način vzdrževanja, ki naj bo prilagojen izbranemu tipu travišča, ki ga želimo obnoviti.
  • Pomen obnovljenega travnika za biotsko pestrost lahko še povečamo, če ob njem obnovimo tudi druge elemente, kot so mejice, mlake in skladnjaki, s katerimi povečamo pestrost življenjskih prostorov in povezljivost z drugimi ekstenzivnimi travniki v krajini.

  • Za eno enoto površine za obnovo potrebujemo dve enoti površine dobro ohranjenega donorskega travnika, ki ga izberemo s pomočjo izkušenega poznavalca rastlinskih vrst (botanika).
  • Površino, ki jo želimo obnoviti, pred nanosom mulča ustrezno pripravimo – odstranimo nezaželeno vegetacijo, pokosimo in preorjemo, če je to mogoče. Priporočljiva je tudi analiza tal, da preverimo količino hranil, saj le-ta ne sme biti prevelika (predvsem je problematičen dušik, ki otežuje razvoj dvokaličnic).
  • Dobro ohranjen donorski travnik ob zrelosti semen pokosimo s kosilnico (ročno ali traktorsko), svežo pokošeno biomaso pa še isti dan prenesemo na površino, ki jo želimo obnoviti.
  • Z nakladalko z noži in valjarji jo razrežemo na 10-15 cm velike kose in material enakomerno raztrosimo.
  • Debelina (uvelega) raztrosa naj ne presega 10 cm, če je material popolnoma svež, pa naj bo sloj še tanjši, da preprečimo propad kalic. Biomaso lahko kasneje obrnemo z obračalnikom, da se izognemo nastanku plesni.
  • Donorsko površino lahko uporabimo za zeleni mulč le enkrat letno, zato priporočamo mozaično košnjo, ki omogoča plodenje različnih vrst rastlin.

  • Za eno enoto površine za obnovo potrebujemo tri enote površine dobro ohranjenega donorskega travnika, ki ga izberemo s pomočjo izkušenega poznavalca rastlinskih vrst (botanika).
  • Čas nabiranja semen je v poletnih mesecih – od junija do septembra, odvisno pa je od posameznih sezonskih in mikroklimatskih razmer ter samega travnika.
  • Semena lahko nabiramo s krtačnim strojem, ročnim sesalnikom ali ročno. Nabiramo mozaično, kar pomeni večkrat v sezoni, a vsakič na drugem delu travnika.
  • Nabrano seme lahko takoj prenesemo na površino, ki jo želimo obnoviti ali pa ga posušimo in primerno shranimo, tako da je zaščiteno pred zunanjimi vplivi in živalmi.
  • Shranjeno seme med avgustom in oktobrom istega leta enakomerno raztresemo po površini ročno ali mehansko s trosilnikom, če je seme očiščeno.

Finančna podpora

Za obnovo ekstenzivnih travnikov trenutno ni mogoče pridobiti posebne podpore. Za njihovo vzdrževanje po obnovitvi pa je na določenih območjih Natura 2000 in v nekaterih primerih tudi izven njih mogoče pridobiti kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila v okviru različnih shem.

Gradiva